Ekološka pridelava hrane v Zgornji Savinjski dolini

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj
biotehniške vede
ekologija z varstvom okolja
OŠ Nazarje
Barbara Venek
Branka Nareks

Poljedelstvo se je razvilo pred 10 000 leti in omogočilo, da se je človek naselil na enem mestu in ni bil več odvisen od nabiralništva. Še pred dvesto leti so ljudje jedli pridelke, ki so jih pridelali doma ali pa so bili pridelani na bližnji kmetiji. Prejšnje stoletje pa je prineslo velikanske spremembe, saj sodobni kmetje uporabljajo napredke v kemiji za izboljšanje kmetijske pridelave z gnojili in pesticidi in tako ustvarjajo obilne zaloge hrane. Da je vse še huje, ogromno hrane tudi zavržemo. Onesnažujemo okolje in uničujemo lastno zdravje, zato vse več ljudi posega po ekološko pridelani hrani. Ekološki način kmetovanja je preizkušen v več tisočih letih. Večina ljudi se zanj odloča v skrbi za lastno zdravje in se zaveda, da istočasno pomaga naravi. V raziskovalni nalogi smo raziskali, zakaj se za ekološko pridelavo hrane odločajo prebivalci Zgornje Savinjske doline. Večina prideluje ekološko sadje, zelenjavo in žita zase, nekateri tudi za prodajo. Zanimalo nas je, kaj bi ljudi, ki imajo vsaj košček zemlje, kjer pridelujejo sadje ali zelenjavo, spodbudilo, da bi upoštevali osnovne zahteve za ekološko pridelavo. Za ekološko pridelavo rastlin je namreč značilno, da uporaba kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gnojenja ni dovoljena. Za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je potrebno kolobariti, združiti setve in izbirati odporne sorte. Za rodovitnost zemlje pa uporabljati kompost, živinska gnojila, kolobar z metuljnicami in rastline za zeleno gnojenje.

Raziskovalna naloga:
Ekološka pridelava hrane v Zgornji Savinjski dolini
PrenosOgled