Ptičji vrvež na krmilnicah

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
biotehniške vede
biologija
OŠ Gorica
Žiga Deutschbauer
Milena Pintar
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.

Verjetno je malo ljudi, ki se spomladi ne bi navduševali nad ptičjim petjem in vrvežem na domačem vrtu ali bližnjem grmovju. Zato se ljudje na različne načine trudijo privabiti ptice v svojo bližino. Pozimi nas ptice ne razveseljujejo s petjem, ker se jih večina odseli v tople kraje. Tiste, ki ostanejo, potrebujejo pomoč ljudi, čeprav lahko preživijo tudi brez njihove pomoči, saj za to poskrbi narava. Namen raziskovalne naloge Ptičji vrvež na krmilnicah je bil ugotoviti, ali lokacija krmilnice vpliva na število ptic, ki bodo obiskale krmilnico, kdaj se ptice najpogosteje prehranjujejo in s kakšno hrano jih hraniti. Prav tako me je zanimalo, v katerem času dneva bodo ptice največ prisotne v, na in pod krmilnico. V ta namen sem postavil 3 ptičje krmilnice na različnih lokacijah v urbanem naselju. Ena je bila postavljena na domačem balkonu, druga v bližini bloka in tretja v gozdičku v bližini šole. Eno krmilnico sem izdelal sam po priporočilih, ki sem jih našel v literaturi in na internetu. Ugotovil sem, da so bile vse tri krmilnice dobro obiskane, predvsem, ko je zapadel sneg in pritisnil mraz. Spraševal sem se tudi, kako moji vrstniki skrbijo za ptice pozimi in ali se jim to zdi sploh potrebno. Da bi to izvedel, sem opravil anketo med vrstniki in ugotovil, da so dobro obveščeni, kako in s čim hraniti ptice in da se jim ne zdi, da bi s tem ogrožali njihov naravni ekosistem. V metodo raziskovanja sem vključil tudi intervju z ga. Evo Vukelič, ki je s svojimi odgovori potrdila tudi rezultate mojega opazovanja.

Raziskovalna naloga:
Ptičji vrvež na krmilnicah
PrenosOgled