Ali so se otroci res nehali igrati?

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
družboslovne vede
sociologija
OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj
Eva Ledinek, Maruša Zajc
Petra Teržan
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Bronasto priznanje.

ALI SO SE OTROCI RES NEHALI IGRATI? Zdi se, da je besedna zveza »nimam časa« postala del našega vsakdana, saj jo izrekajo tako odrasli kot otroci. Ne dolgo nazaj sem slišala sedemletnico, ki je rekla svoji prijateljici: »Ali se prideš jutri k meni igrat? Veš, jutri je edini dan, ko imam prosti čas in nimam dejavnosti.« Ta pogovor nama je dal misliti. Ali je res, da v sodobni družbi niti sedemletniki nimajo več časa za prosto igro?! Zanimalo naju je, kako je s tem v resnici v našem kraju, ali je to bolj izjema ali pravilo. Koliko prostega časa imajo mladostniki in kako ga preživljajo v Šoštanju? Znajo mladostniki početi še kaj drugega, kot preživljati čas s telefonom in drugimi elektronskimi napravami? Kaj je tisto, kar jih spravi v pogon, da poiščejo organizirano dejavnost, s katero si zapolnijo vsakdan. V naši občini sva odkrili cel kup zanimivih, ugodnih in brezplačnih interesnih dejavnosti. Raziskali sva, koliko jih mladostniki poznajo in obiskujejo. Opravili sva anketo med učenci od 5. do 9. razreda in izvedli intervju z direktorjem Zavoda za kulturo Šoštanj. Odgovori so naju presenetili. Raziskavo bi bilo v prihodnje morda smiselno razširiti tudi na mlajše učence, saj vse kaže, da mlajši učenci številčenje obiskujejo organizirane dejavnosti, medtem ko jih starejši že znajo zreducirati in se intenzivneje posvetiti le tistim, ki jih zares veselijo.