Čarovništvo v Šaleški dolini nekoč in danes

• Letnik 2003

Ali v Šaleški dolini še verjamemo v čarovništvo in čarovnice? Vprašanje naju je vzpodbudilo, da sva se odločili to raziskati. Poleg tega pa naju skrivnostni svet čarovništva že od nekdaj zanima. Zastavili sva si dva cilja: ● predstavitev dveh čarovniških procesov v Šaleški dolini iz 16. in 17. stoletja, ● ugotoviti, koliko danes verjamejo v čarovništvo odrasli in koliko učenci osnovnih šol v Šaleški dolini. V prvem delu raziskovalne naloge sva opisali razvoj čarovništva v Sloveniji in po celotni Evropi. Razložili sva, kaj pomeni pojem čarovništvo. Čudili sva se tudi sodobnemu čarovništvu in ljudem, ki se vključujejo v sodobne čarovniške kulte, kjer imajo zelo krute obrede. V drugem delu pa sva se osredotočili na Šaleško dolino. S pomočjo anket, ki sva jih izvedli med sto dvajsetimi učenci višje stopnje in šestdesetimi starejšimi prebivalci, sva ugotovili, da večina prebivalcev Doline ne verjame v čarovništvo. Nekateri mislijo, da je to le človeška domišljija, drugi pa so prepričani, da gre le za črno magijo, za katero je značilno izganjanje hudiča, klicanje duhov ... Nikakor pa ne pomislijo na belo magijo oziroma zdravilstvo, s katerim se ukvarjajo ljudje, ki imajo posebne sposobnosti (npr. zdravljenje z zelišči, bioenergija ...). Podatke o obeh čarovniških procesih v Šaleški dolini sva dobili s pomočjo intervjuja z gospodom Tonetom Ravnikarjem. Prvi proces se je odvijal leta 1581 na šoštanjskem sodišču, kjer sta bila dva človeka obtožena čaranja. Drugi proces pa je potekal leta 1677 na slovenjgraškem sodišču, kjer je sodnik obtoženko obsodil na obglavljenje. Nekatere učence naše šole sva prosili, naj se za trenutek popeljejo v svoj svet domišljije. Presenečeni sva bili nad njihovim raznolikim mišljenjem o čarovništvu in čarovnicah. Kljub temu da mnogo prebivalstva trdi, da se jim ni zgodilo nič čudežnega in da ne poznajo nikogar s čudežno močjo, sva prepričani, da je v vsakem človeku nekaj mističnega.