Ali znam digitalno brati?

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
humanistične vede
slovenski jezik
OŠ Polzela
Teja Pikl, Nuša Žerjav
Mojca Cestnik
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.

Živimo v času, ki je prežet z digitalno tehnologijo, le-ta pa ima vedno večjo vlogo tudi v izobraževanju. Vse pogosteje se v šoli srečujemo z novimi gradivi, t. i. e-učbeniki. Pri biologiji uporabljamo digitalni učbenik, hkrati pa vedno pogosteje beremo gradivo z zaslona, zato naju je zanimalo, katere so značilnosti digitalnega branja, ali beremo digitalno enako kot linearno, ali potrebujemo za digitalno branje posebne strategije in kako učinkovito je digitalno branje. Najprej sva intervjuvali dr. Sonjo Pečjak, ki nama je predstavila značilnosti linearnega in digitalnega branja. Med devetošolci OŠ Polzela sva naredili raziskavo, s katero sva ugotavljali, katero učenje je učinkovitejše, z zaslona ali iz klasičnega učbenika. Dvema heterogenima učnima skupinama devetošolcev sva dali tiskano besedilo klasičnega učbenika, preostali dve skupini pa sta uporabljali digitalni učbenik. Skupini sta morali, ob branju gradiva o isti snovi iste založbe, odgovarjati na vprašanja. Odgovore sva analizirali in ugotovili, katero branje je učinkovitejše. Po raziskavi sva učencem razdelili tudi ankete, ki so nama pokazale, kateri učbenik (klasični ali digitalni) učenci raje in pogosteje uporabljajo, kaj menijo, iz katerega učbenika se več naučijo, katere so po njihovem mnenju prednosti in slabosti digitalnega učbenika. Namen najine raziskovalne naloge je čim bolje spoznati digitalno branje, da mu bova v prihodnje kos, in predstaviti značilnosti digitalnega branja tudi drugim učencem.

Raziskovalna naloga:
Ali znam digitalno brati?
PrenosOgled