Dve veliki žalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah

• Letnik 2019

Namen naloge je bil raziskati in primerjati dve žalovanji, kot sta bili predstavljeni v različnih slovenskih dnevnih časnikih. Poglobil sem se v objave, povezane s smrtjo kralja Aleksandra I. in Josipa Broza Tita. Uporabil sem metodo dela z zgodovinskimi viri. Raziskal sem medijski odziv na smrt državnih voditeljev, ki sta zapustila sled v selektivnem spominu slovenskega naroda in v njegovi zgodovini. Spremljal sem opisovanje dogodkov od njune smrti, do dneva po pogrebu v takratnih vodilnih dnevnikih: Slovenski narod, Jutro in Slovenec ter Delo, Dnevnik in Večer. Predvojni dnevniki so bili strankarsko razdeljeni in različno naklonjeni trenutni oblasti. V socialistični Jugoslaviji, kjer so bili mediji podaljšek oblasti, je bilo poročanje v dnevnikih poenoteno, saj so vsi naslavljali delavski razred. Ugotovil sem, da je bila ob obeh smrtih v člankih tudi priložnost za pisanje o političnih vprašanjih in opredelitvah. Uradno žalovanje ob Aleksandrovi smrti je trajalo šest mesecev, ob Titovi pa sedem dni. Časniki so obakrat dan po smrti na prvem mestu objavili razglas oblasti. V kraljevem primeru je šlo za razglas vlade, v Titovem pa predsedstev CK ZKJ in SFRJ. Dan po pogrebu so časniki v obeh primerih pisali o trdnosti države. Iz člankov sem v obeh primerih razbral prisotnost kulta osebnosti. Danes je Aleksander manj znan kot Tito. Oba sta ostala v našemu spominu različno prisotna: prvi predvsem v knjigah na policah, drugi pa tudi na različnih manifestacijah.

Raziskovalna naloga:
Dve veliki žalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah
PrenosOgled