Okrasni in gradbeni kamen v Šaleški dolini

• Letnik 2003

Velenje je novo mesto, zato se okrasni in gradbeni kamen v arhitekturi in postavljanju stavb praktično ne pojavlja več. Le redko ga še uporabljajo za oblaganje sten, robnikov, hodnikov in le tu in tam iz kamna izdelajo vhodni portal stavbe. Novejša arhitektura posega po železobetonskih in lahkih kovinskih konstrukcijah. Zanimive so ugotovitve, kako in koliko se je kamen uporabljal v preteklih desetletjih, pri katerih stavbah največ in od kod kamen izvira, saj sem ugotovil, da je dovolj zalog in virov v delujočih in opuščenih kamnolomih v okolici. Prikazana je obdelava kamna, obdobje, v katerem se je največ uporabljal, in avtohtoni kamen v Šaleški dolini. Ker se je v preteklosti okrasni in gradbeni kamen zelo veliko uporabljal, danes pa se ne več, imamo do kamna dokaj slab odnos. Zbrani so podatki o največ uporabljanih in o najbolj zanimivih okrasnih kamnih in njihovi uporabi. Nekaj zanimivih vrst kamna je tudi slikovno dokumentiranega. Kamen je večinoma izpostavljen različnim vremenskim razmeram in počasi propada. Opravil sem poizkus glede vplivov vremenskih razmer na okrasni in gradbeni kamen. Zbral sem nekaj vrst kamna, jih fotografiral, fotografije pa priložil raziskovalni nalogi. Za ohranitev stavbarske in naravno-tehnične kulturne dediščine sem raziskal zunanje in lažje dostopno stanje kamna na tem območju, popisal zanimivejše stavbe in uporabo kamna v njih ter prikazal glavne postopke obdelave. Pomembne so karakteristike kamna, saj ga beton nadomešča, pri okraševanju in oblaganju stavb pa domači kamen nadomeščajo tudi tuje vrste kamnov in drugi bolj odporni ter cenejši nadomestki. Naloga je prispevek k boljšemu vrednotenju in ohranjanju stavbarske in kulturne dediščine s stališča uporabe avtohtonega kamna v Šaleški dolini.