Z vsako minuto jeze zapraviš 60 sekund sreče

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija
Gabrijela Tajnik, Jasmina Imširović
Gabrijela Fidler, Ivan Jovan

Horacij je zapisal, da je jeza kratkotrajna norost (Ira furor brevis est.), nekateri temu dodajo: napravi lahko trajno škodo. Jeza konec koncev ni nikakršna rešitev pri problemih, temveč je le odziv nanje. Kadar se človek počuti zapostavljenega ali celo osovraženega, navadno kar naprej tuhta, kako bi ljudi pripravil do tega, da bi spremenili svoje mnenje do njega. Zato se velikokrat dogaja, da imajo ljudje, ki se nenehno jezijo, tudi največ raznovrstnih težav. Mladostniki se veliko jezimo in to iz različnih vzrokov, največkrat zaradi šole, staršev, vrstnikov … Zaradi tega sva se odločili, da narediva raziskavo na to temo. Najini cilji so ugotoviti, kako mladi izražajo jezo, kako jo sproščajo, kako to vpliva na okolico, v kateri živijo, poiskati morebitne razlike med izražanjem jeze osnovnošolcev, srednješolcev in njihovih učiteljev oziroma kako in če učitelji vplivajo na izražanje jeze svojih učencev oz. dijakov. Z raziskovalno nalogo želiva pokazati, da se da jezo sproščati in izražati tudi na zdrav način, nakazali bova tudi nekaj načinov zdravega sproščanja jeze. Pri pridobivanju rezultatov sva si pomagali z metodo anketiranja. Anketirali sva dve osnovni šoli iz različnih krajev (sedmi razred osnovne šole Bibe Roecka v Šoštanju, ter Gustava Šiliha v Velenju) ter dve srednji šoli ŠC Velenje (3. letnik Splošne in strokovne gimnazije ter 2. letnik Poklicne in tehniške strojne šole). Ugotovili sva, da mladi svoja čustva pokažejo zelo redko, če pa jih že, jih pokažejo le svojim najbližjim. Kadar so jezni moški, jezo ponavadi potlačijo in se delajo, kot da ni nič. Ženske se v tem primeru najraje umaknejo v samoto. Učenci, dijaki in njihovi učitelji ob besedi jeza ponavadi najprej pomislijo na različne oblike nasilja.