Paleontološke značilnosti Šaleške doline

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


Univerza v Ljubljani
Tadej Vodušek
Mateja Klemenčič

Šaleška dolina je dobila ime po gradu Šalek. Na severu jo zapirajo odrastki Karavank (Šentviško hribovje ali Graška gora), na vzhodu Paški Kozjak, kjer izvira reka Paka, na jugu zakrasela Ponikvanska planota in na zahodu pogorje Smrekovec, ki spada h Kamniško-Savinjskim Alpam. Šaleška kotlina leži med dvema geološkima prelomnicama, med katerima se je ugreznilo in ga je zalilo Panonsko morje. V pliocentu je z ugreznitvijo ozemlja med Karavankami in vzhodnimi podaljški Savinjskih Alp nastala velenjska neotektonska udorina. Z njenim nastankom je bil omogočen dotok rekam in potokom, kar je povzročilo nastanek približno 12 km dolgega in 4 km širokega jezera. Dno so polnile usedline, postajalo je plitvejše, razvila se je bujna močvirskega vegetacija. Ker pa se je dno stalno pogrezalo, je odmrle organske zalivala voda, usedline so stalno polnile kotanjo, dogodki so se ponavljali in tekel je geološki čas. Kamnine Šaleške doline so prevrtale številne vrtine. Severni del gradijo triasne kamnine Karavank (dolomiti, apnenci in laporji), južni del pa oligomiocenske in miocenske plasti (peščena laporasta glina ter kamnine smrekovške serije). Poleg teh gradijo podlago premogonosni skladovnici sljudnati laporovec, govški peščenjak in litotamnijski apnenec. Nad premoško plastjo ležijo debele plasti glin, meljevcev, peskov, proda, glinavcev, laporovcev in konglomeratov. Te kamnine nosijo skrivnost – fosilne ostanke, ki pomagajo pri razkrivanju nastanka Šaleške doline. Številne najdbe sesalcev, tapirjev in mastodonta, so me spodbudile, da pobrskam po objavljenih in neobjavljenih virih, preiščem zanimivo področje in ugotovitve zapišem v raziskovalno nalogo.