Očka, kje si? (odraščanje otrok brez očeta)

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
družboslovne vede
psihologija
OŠ Rečica ob Savinji
Mojca Brezovnik
Polonca Kolenc Ozimic
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Bronasto priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Zlato priznanje.

Očka, kje si, je vprašanje, ki nemalokrat doni v glavah otrok, ki odraščajo brez očeta. Seveda se pri tem ne sprašujejo, na katerem kraju je njihov očka, temveč kje je, ko ga najbolj potrebujejo. Vzrokov za očetovo odsotnost je več, najpogostejša sta ločitev staršev ali njegova smrt. Zmotno je mišljenje, da otroci brez posebnih težav in brez resnih posledic preživijo to obdobje. Izkaže se, da se te posledice ločijo od tega, ali je otroku oče umrl ali pa je odsoten zaradi ločitve oziroma je odsoten kako drugače. V nalogi sem raziskovala, kakšno je mnenje otrok o očetu zaradi njegove odsotnosti, kakšne so posledice, ki naj bi jih utrpel otrok, kako se kažejo v njegovem odraščanju in ali jih imajo vsi otroci, katerih oče je odsoten. Zanimalo me je tudi, ali imajo dečki in deklice iste posledice ali se te razlikujejo med seboj. Po opredelitvi raziskovalnega problema sem pregledala številno literaturo s tega področja ter proučila definicije ključnih pojmov, nato pa določila hipoteze. Te so mi bile izhodišče za izvedbo metode anketiranja, ki naj bi mi potrdila ali ovrgla postavljene hipoteze. Izkazalo se je, da dečki drugače dojemajo očetovo odsotnost kot deklice. Očetova odsotnost vpliva na otrokovo predstavo o sebi, o njegovi lastni vrednosti, saj na splošno svojega očeta doživlja zelo močno. Zaupanje v očeta je izvor otrokovega zaupanja vase in njegove samozavesti. Posebej velik pomen pravega odnosa do odsotnega očeta se pokaže v obdobju mladostništva, ki mi je bilo izhodišče za omenjeno raziskavo.