Kristali in kristalografija

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj
naravoslovne vede
kemija
OŠ Gustava Šiliha
Tinka Hernavs, Miran Križančič
Karmen Grabant

Pogosto si zaželimo, da bi tudi mi imeli katerega od prekrasnih draguljev, ki se zapeljivo blešče v steklenih vitrinah. To so kristali, ki jih je v svoji popolnosti narava pri povsem normalnih pogojih tako čudovito pravilno oblikovala. Kristale lahko pridobivamo tudi umetno, vendar se pri tem soočimo z vrsto težav, saj so umetno gojeni kristali pogosto deformirani. Iz teorije nam je znano, da na kristalizacijo vplivajo naslednji parametri: temperatura, koncentracija, vlaga, tlak. Kakovost kristalov določimo glede na velikost in pravilnost kristalne strukture. Predvidevamo, da obstaja optimalno razmerje temperature in koncentracije za pridobitev kar najbolj kakovostnih kristalov. V nalogi bomo poskušali najti to razmerje. V zaprtem sistemu bomo pri različnih pogojih gojili kristale bakrovega sulfata; modre galice. Sistem sestavlja lesen model hiške, v notranjosti katere mikroprocesorsko krmiljene enote vzdržujejo želeno temperaturo in vlago. Grelec (v našem primeru žarnica) se avtomatsko vklopi ob znižanju temperature ozračja. Dodatna možnost tega regulacijskega sistema je merjenje in uravnavanje želene vlage v sistemu. Koncentracijo bomo določili z raztapljanjem različnih količin modre galice v konstantni količini vode. Kristalizacija bo potekala v stekleni čaši v notranjosti zaprtega sistema. kristali se bodo prosto oblikovali v notranjost raztopine, na vanjo potopljeni vrvici. S primerjalno metodo (tehtanje) bomo primerjali mase posameznih vzorcev, določevali in primerjali bomo tudi kakovost nastalih kristalov. Dobljene rezultate bi lahko uporabili za demonstracije v šoli oz. doma. Naloga je zasnovana za nadaljnjo gradnjo; v kolikor nam bo dopuščal čas, jo bomo razširili na uporabnejša področja v vinogradništvu in pri izdelavi modnih dodatkov.