Vpliv uvedbe davka na dodano vrednost na poslovanje velikih izvoznikov

• Letnik 2000

Davek na dodano vrednost (DDV) je obvezna davčna oblika v državah članicah Evropske unije. To je bil glavni razlog, da se je skladno s svojim projektom pridruževanja Evropi tudi Slovenija odločila uvesti to obliko obdavčevanja prometa, blaga in storitev. DDV je večfazni davek, saj se zaračunava v vseh fazah prometa, blaga, materiala, opreme in storitev, ne pa samo v zadnji fazi prometa, kot je bilo pri prometnem davku. Zato je priliv sredstev v državni proračun hitrejši, obremenitev pa enakomerneje porazdeljena na podjetja. Zmanjšana pa je tudi možnost izognitve plačila davka, saj imata tako kupec ( razen končnega potrošnika! ) kot tudi prodajalec interes, da je njun vstopni oziroma izstopni davek pravilno obračunan. Ažurna knjiženja računov so ključnega pomena za natančne mesečne obračune DDV-ja. Z nadzorom nad DDV-jem je davčnemu organu posredno omogočen vpogled v vse prihodke in odhodke podjetij, torej tudi posredni vpogled v ustvarjanje dobička. Za analizo vpliva DDV-ja na poslovno uspešnost podjetja so različne zlasti naslednje štiri skupine stroškov: osnovna sredstva, surovine in material, storitve ter obresti oz. stroški financiranja. Davčne stopnje pri nabavi osnovnih sredstev so se z uvedbo DDV-ja sicer bistveno povečale, vendar jih podjetja lahko v celoti kompenzirajo z izstopnim davkom, kar prej ni bilo mogoče. Podobno je tudi s storitvami. V teh dveh skupinah lahko torej govorimo o stroškovnih prihrankih, ki podjetju izboljšujejo poslovni rezultat. Pri surovinah in materialu, ki je v predelovalni industriji običajno največja stroškovna postavka, se na novo pojavlja vstopni DDV. Tega mora kupec najprej plačati, potem ga pa v mesečnem obračunu davka kompenzira z izstopnim DDV-jem. Izjeme so tu le pretežni izvozniki, ki material uvažajo, saj jim carina lahko omogoči 30-dnevni zamik plačila vstopnega DDV-ja. S tem se pretežni izvozniki, ki bi bili sicer neto upniki do države za vračilo DDV-ja, izognejo strošku financiranja te terjatve. Ne gre pa zanemariti tudi vzporednih pozitivnih in negativnih učinkov na poslovanje podjetij, ki so na nek način povezani z uvedbo DDV-ja. V pozitivno smer npr. delujejo npr. delujejo aktivnosti podjetij pri optimiranju zalog (hitrejše obračanje) in terjatev, pri skrbnejši politiki plačilnih pogojev, popustov in podobno. Kot negativen pojav ob uvedbi DDV-ja pa lahko omenimo povečanje inflacije in rast plač.