Pomen zimsko-športnega turizma v Sloveniji ter primerjava z Avstrijo, Italijo in Francijo

• Letnik 2006

Namen raziskovalne naloge je bil proučiti nekatere dejavnike, ki lahko pospešujejo ali zavirajo razvoj zimsko-športnega turizma pri nas. V ta namen smo sestavile vprašalnik, ki je bil posredovan po elektronski pošti smučiščem v Sloveniji in tujini. Vprašanja so se nanašala na samo naravno pogojenost smučišč (nadmorska višina, število smučarskih dni, velikost športnih terenov ...), na obstoječo infrastrukturo (število žičnic in vlečnic, število snežnih topov ...) in ostalo gostinsko ponudbo (nočitvene kapacitete, število hotelov ...). Rezultati so pokazali, da sosednje alpske države dovolj razločno nakazujejo trende hitrega razvoja zimsko-športnega turizma. Njihovi trendi gredo v smer še večje koncentracije v že znanih regijah in krajih. Pri razvoju zimsko-športnega turizma v Sloveniji moramo opozoriti na omejenost naravnih možnosti, saj so stene Julijskih Alp in Karavank zaradi svojih strmih in nedostopnih pobočij popolnoma neprimerne za razvoj smučišč. V Sloveniji imamo sicer dobra smučišča, njihova pomanjkljivost pa je krajša dolžina smučarskih prog v primerjavi s smučišči v tujini, poleg tega pa je kar precej naših smučišč precej odmaknjenih od večjih mest (npr. Kanin, Kranjska Gora ...). Le Pohorje je izjema z dobrimi povezavami med smučišči (Areh, Snežni stadion, Kope ...), hkrati je zelo lahko dostopno zaradi dobre cestne povezave in same bližine mesta Maribor. Zimski športi pritegnejo turiste v prostor, ki bi sicer pozimi sameval, in s tem ustvarijo pogoje za zaposlenost domačinov, zlasti z izvajanjem gostinske ponudbe. Slovenska smučišča so vsako leto bolj urejena in opremljena, v zadnjih letih pa so posodobili nekaj vzpenjalnih in drugih naprav.