Geološka zgradba Šaleške doline in posledice človekovega posega v naravno okolje

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


CSŠ Velenje, rudarska usmeritev
Andrej Štimulak, Marko Fajič
Mateja Štajner

Največji del opisanega ozemlja Šaleške doline pokrivajo mehanične sedimentne kamnine: prod, glinasti prod, konglomerati, peščenjaki, gline, laporaste in peščene gline ter rečne, potočne in jezerske naplavine. Poleg njih pa predstavljajo pomemben del apnenci. Barve apnencev prehajajo od bele preko sive do temno-sive. So drobno ali debelo zrnati. V primeru tektonske prizadetosti so prepleteni z velikim številom kalcitnih žilic, ki zapolnjujejo prazne vmesne prostore. Na terenu sva našla tako sklade masivnih apnencev, kakor tudi ob večjih prelomnih conah milonitizirane primerke. Ob tektonskih gibanjih pa so nastali skladi tankoploščatih apnencev, ki so ponekod skrilavi. Celoten vzhodni del Šaleške doline sestavljajo organogeni apnenci, z dobro vidnimi litotamnijami. Kot posebnost omenimo fuzulinske apnence na pobočju Vodemlje. Zelo zanimivi so tudi debelejši skladi dolomita na Selah, ki ih eksploatiramo v dveh kamnolomih. Pomembno mesto pripada kamninam, ki so nastale kot posledice delovanja smrekovškega vulkanizma. Magmatske kamnine so lokalno omejene, našla sva samo njihove odlomke – posebnost predstavlja roženec, ki se pojavlja kot vključek v apnencu. Posledice človekovega posega v naravno okolje je dviganje in spuščanje posameznih delov terena ob številnih prelomih. Vse pogostejši so posegi v kamninsko zgradbo pri površinskih in podzemnih eksploatacijah in spreminjajo podobo.