Test strupenosti klora na vodne bolhe (Daphnia magna)

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
biotehniške vede
ekologija z varstvom okolja
OŠ Mozirje
Pia Povše, Ajda Pustinek
Suzana Pustinek, Anita Povše
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Bronasto priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Bronasto priznanje.

Pitna voda je voda, ki v naravnem ali predelanem stanju vsebuje minimalne količine onesnažil, ki so zdravju povsem neškodljiva. Praviloma velja, da nobena voda brez predhodne obdelave ni pitna. Najpogosteje uporabljen postopek za dezinfekcijo pitne vode je kloriranje. Klor uniči bakterije in nekatere viruse. Po kloriranju ostane v pitni vodi določena koncentracija prostega preostalega klora, ki ga lahko zaznamo z značilnim vonjem po kloru. Z raziskovalno nalogo sva želeli določiti mejno koncentracijo klora v pitni vodi, v kateri bi lahko testni organizmi še preživeli. V ta namen sva kot testne organizme uporabili vodne bolhe Daphnia magna, za katere se je v različnih raziskavah pokazalo, da so občutljive na prisotnost klora v vodi. Vzeli sva 8 različnih vzorcev vod, ki sva jim s pomočjo seta za določanje klora, določili koncentracijo celokupnega klora v vzorcu. Dodatno sva pripravili različno klorirane vzorce vod. Na vseh vzorcih sva opravili test strupenosti na vodne bolhe. Za primerjavo sva opravili test strupenosti tudi na vzorcu vode, v kateri sva gojili vodne bolhe. Rezultati raziskave so pokazali, da vodne bolhe preživijo samo ob najmanjši koncentraciji klora. Mejna koncentracija, pri kateri je ostalo 50 % vodnih bolh negibnih po 24-ih urah izpostavljanja vodi, je bila 0,1 mg/l prostega preostalega klora. Zanimivo je, da so vse vodne bolhe preživele v vodi iz naravnega izvira in v prefiltrirani vodovodni vodi.

Raziskovalna naloga:
Test strupenosti klora na vodne bolhe (Daphnia magna)
PrenosOgled