Kraške jame

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


OŠ Šalek
Anja Šipuš, Špela Koren, Kajetana Obreza
Boris Šalamon

Zaradi naglice, v kateri živimo, se ne zavedamo, kaj vse se skriva pod površjem, v »podzemnem« svetu. Kras je posebna oblika dela zemeljske skorje na trdnih, a razpokanih karbonatnih kamninah, predvsem apnencih in dolomitih, z značilnim načinom vodnega odtoka. Karbonatne kamnine so topne v vodi, zato voda raztaplja kamnino na zemeljskem površju in v podzemlju. Skupek oblik in pojmov, od žlebičkov do kraških polj, od začetnega raztapljanja kamnine do nastanka podzemeljskih jam, imenujemo kras. Zakaj nastajajo kamnine? Predvsem zato, ker kamnine, v katerih nastajajo jame, niso odporne na milijone let trajajoče delovanje padavin. Potoki s površja prodirajo skozi sisteme razpok v karbonatni kamnini v notranjosti in na svoji poti oblikujejo jame. Zgodovina jam je pravzaprav boj med dejavniki dolbenja jam, ki ga povzročajo agresivne vode in dejavniki njihovega zapolnjevanja. Jame zapolnjujejo kapniki oz. siga, ki se v jami izloča iz vode, nasičene z raztopljenimi minerali. Jame pa ne nastajajo samo v karbonatnih kamninah, pač pa jih najdemo tudi v soli, sadri in tudi ledu. Raziskovanje jam je zanesljivo ena najstarejših človekovih dejavnosti. Prva zapisana jamarska dejavnost sega v leto 853 pred našim štetjem. Od takrat zanimanje za podzemski kraški svet narašča, tehnika in pristopi k raziskovanju pa so se močno spremenile. Poleg znanstvenikov so se z raziskovanjem jam začeli ukvarjati tudi jamarji, ki jih bolj kot želja po znanstvenem proučevanju v podzemlje vleče potreba po premagovanju samega sebe in želja po odkrivanju čim globljih in čim daljših jam. Tako se je znanstveni vedi speleologiji pri raziskovanju jam pridružilo še športno jamarstvo.