Slovstvena folklora v Šaleški dolini

• Letnik 2008

Slovstvena folkloristika je pomemben del vsakega naroda in njegove zgodovine, saj kaže razvoj ljudstva ter razvoj samega jezika. Je tudi posebna oblika besedne umetnosti, ki jo opredeljujemo z lastnostmi, ki jo ločijo od pisane besedne umetnosti. Ne pozna avtorja, čeprav si je pripovedke in pesmi nekdo moral izmisliti. »Ko ljudska zgodba nastopi svojo pot od ust do ust, zaživi samostojno življenje in odtlej je podvržena vsem mogočim spremembam,« je opozoril Milko Matičetov, slovenski folklorist in etnolog. Zanimalo nas je, katere so tiste spremembe, ki vplivajo na nastajanje in izumiranje slovstvene folklore, in kje je ta danes bolj prisotna (mesto, podeželje). Z anketo, ki smo jo izvedli med 220 anketiranci, smo ugotavljali tudi, ali le-ti še poznajo posamezne zvrsti slovstvene folklore, katere so med anketiranci najbolj prepoznavne in okoliščine, v katerih se le-te poustvarjajo. Na osnovi vseh teh vprašanj smo si zastavili tudi hipoteze. Ker je slovstvena folklora oblika besedne umetnosti, smo odšli na teren, kjer smo zbirali gradivo in opravili intervju pri več poustvarjalcih. Izbrali smo strokovnjake iz našega področja in z njimi opravili intervjuje. Le-ti so nam pomagali priti do ugotovitev, pomembnih za našo raziskovalno nalogo. Ugotovili smo, da je slovstvena folklora najbolj razširjena med generacijo nad 70 let. Anketiranci poznajo največ ljudskih pesmi in pregovorov, manj pa ljudskih pravljic, basni in bajk. Po mnenju naših anketirancev (59 %) slovstvena folklora izumira, ostali (41 %) pa menijo, da je le-ta še vedno dovolj prisotna v našem okolju in ne izumira. Želimo, da se ljudje začnejo zavedati vrednot svojega okolja, ga začenjajo opazovati, mu prisluhnejo. Naše okolje sooblikuje tudi ljudska folklora, na podlagi katere si ljudje oblikujejo narodno zavest in se tako pričnejo zavedati svojih korenin.

Raziskovalna naloga:
Slovstvena folklora v Šaleški dolini
PrenosOgled