Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
biotehniške vede
ekologija
OŠ Gustava Šiliha
Tjaša Herlah, Manca Dremel
Anita Povše, Suzana Pustinek
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Zlato priznanje.
Prve plastične vrečke, ki so zamenjale papirnate vrečke in košare, so se pojavile leta 1957 v ZDA. Sprva so se uporabljale vrečke, narejene iz polivinil klorida (PVC), zaradi prevelikega onesnaževanja okolja pa so te vrečke zamenjale polietilenske vrečke. Te naj bi bile okolju bolj prijazne, saj sta produkta sežiga samo ogljikov dioksid in voda. Vendar tudi te vrečke niso najboljša rešitev, saj se le del vrečk sežge, ostale pa se odvržejo. Dobra pridobitev zadnjih let so biorazgradljive vrečke, ki se razgradijo v kratkem času, a se večina teh vrečk uporablja izključno za kompostiranje. Biorazgradljive nakupovalne vrečke so še vedno redkost v Sloveniji in svetu. Vrečke so postale v sodobnem svetu velik potrošniški problem. Številke o izdelavi in porabi nakupovalnih vrečk so zrasle daleč v milijone. Zato postajajo pri onesnaževanju okolja vse večji problem, saj velikokrat pristanejo v naravi. V raziskovalni nalogi sva se osredotočili na razgradnjo vrečk na vrtu, kompostu in v gozdu. Zakopali sva 5 različnih vrečk: papirnato vrečko, biorazgradljivo vrečko, vrečko iz blaga, navadno plastično vrečko ter vrečko za sadje in zelenjavo. Vrečke sva trikrat odkopali, in sicer po 8, 13 in 23 tednih. Ugotovili sva, da se na vseh treh vzorčnih območjih najbolje razgradijo papirnata vrečka, biorazgradljiva vrečka in vrečka iz blaga. Najhitreje so se vrečke razgradile na kompostu, najpočasneje pa v gozdu. Najino mnenje je, da bi bila za uporabo najbolj primerna vrečka iz blaga, saj se dokaj hitro razgradi, ker je iz naravnih materialov in tudi po večkratni uporabi ostane enaka.
Raziskovalna naloga: