Deževnik

• Letnik 2005

Pri biološkem krožku smo se na začetku šolskega leta pripravljali na tekmovanje o deževniku za Proteusovo priznanje. Odločili smo se, da deževnika podrobno raziščemo, da spoznamo njegov pomen v prehranjevalni verigi in ugotovimo njegovo koristnost. Mentor nam je pomagal pri eksperimentalnem delu. Ker so bili eksperimenti zelo zanimivi in nas je to delo navdušilo, nam je mentor predlagal, da naredimo o deževniku še raziskovalno nalogo. Pri raziskovanju smo uporabili različne metode dela: metodo anketiranja, eksperimentalno in raziskovalno metodo ter delo na terenu. Naše delo je potekalo v knjižnici, biološki in računalniški učilnici ter na terenu. Ugotavljali smo, kako deževnik reagira na različne kemijske snovi, in anketirali učence 8.c in d razreda osemletke. Spoznali smo, da je deževnik zelo koristna žival, ker rahlja zemljo in pripravlja glistine. Zaradi tega so tla bolj rodovitna. Je pogosta žival v naših krajih in ga po naši raziskavi učenci dobro poznajo. Živi v vlažnih tleh, največkrat ga najdemo na vrtovih in njivah ter travnikih. Ugotovili smo, da je bilo največ deževnikov na vrtu na m2 v Orli vasi in Braslovčah, manj pa na njivi oz. travniku. Za razvoj potrebujejo deževniki vlažno zemljo in temperaturo okrog 20°C. Ogrožajo ga različne živalske vrste kot so krti, ptice, kokoši … . Ogroža ga tudi uporaba pesticidov in različnih umetnih gnojil. Pri raziskavi smo spoznali, da se deževniki lahko razmnožujejo spolno in nespolno. Spolno zreli deževniki imajo na hrbtni strani telesa sedlo in pubertetne izbokline, ki izločajo sluz. Pri spolni združitvi ali kopulaciji deževniki izmenjajo semenski material. Presenetila nas je ugotovitev, da so se nam vse hipoteze potrdile. Veseli smo tudi, ker učenci deževnika (poimenujejo ga zelo pogosto črv) poznajo in so zaskrbljeni za njegov obstoj.