Prehranjevanje mokric

• Letnik 2006

Mokrice so pomembne talne živali, saj pomagajo pri razgradnji rastlinskih delov in s tem predstavljajo pomemben člen pri kroženju snovi v ekosistemu. Za mokrice je značilno, da so bioindikatorji, kar pomeni, da nas s svojim obnašanjem opozorijo na spremembe v okolju. Izkazale so se kot izredno pomembni testni organizmi, saj lahko z njihovo pomočjo nazorno prikažemo škodljive vplive nekaterih snovi v kopenskem okolju. Mokrice so selektivni prehranjevalci. Prav ta njihova lastnost, ki sem jo zasledil v različni literaturi, me je spodbudila k raziskovanju. Zanimalo me je namreč, kakšno hrano si mokrice raje izbirajo, ali so to mehkejši ali trši listi, ali so to že razpadajoči listi idr. S tem sem želel preučiti tudi, kje v naravi jih bom hitreje ali z večjo verjetnostjo našel. Velik izziv pa mi je pomenilo tudi gojenje mokric, ki naj bi bilo precej nezahtevno, a se je izkazalo drugače. Za raziskovanje sem oktobra 2005 v Podkraju pri Velenju nabral mokrice vrste Porcellio spinicornis. Nabral sem 15 osebkov, ki sem jih razporedil v 5 posod, v vsako pa sem dal 3 mokrice. Vse osebke sem pred pričetkom poskusa stehtal. V vsaki posodi sem mokrice hranil z različnimi razpadajočimi listi, in sicer z listi hrasta, bukve, lipe, javorja in leske. Po treh mesecih sem mokrice ponovno stehtal in primerjal njihovo težo z začetno težo. Stehtal sem tudi iztrebke, ki so se nabrali v vsaki posodi. Rezultati so pokazali, da se je teža mokric najbolj povečala pri hranjenju z leskovimi listi, največ iztrebkov pa so pridelale mokrice pri hranjenju z bukovim in lipovim listjem. Najbolj neprimerno za hranjenje mokric je hrastovo listje, saj so mokrice po krajšem času poginile. Bolj kot razlike v teži je verjetno pomembna teža iztrebkov, saj so mokrice pomembni razkrojevalci in zato pomembno prispevajo k predelavi organskega materiala v anorganske snovi.