Popis mravljišč v Velenju in okolici

• Letnik 2011

Mravlje srečujemo na vsakem koraku našega življenja. Naseljujejo skoraj vse predele na Zemlji, le na Antarktiki, Islandiji in drugih odmaknjenih otokih jih ne najdemo. Kljub svoji majhnosti predstavljajo v ekosistemih pomemben člen v prilagoditvah drugih rastlin in živali. Za človeka niso bistvenega pomena, saj v naših bivališčih prej predstavljajo nadlogo kot korist. Zelo zanimivo pa je preučevanje mravelj z vidika delitve dela med osebki. Zanimivo jih je opazovati in preučevati gradnjo mravljišč. V Evropi večino mravelj tvori talna mravljišča, ki jih gradijo iz odpadnega materiala in zemlje. Osnovni namen raziskovalne naloge je bil popis mravljišč v Velenju in okolici. Pri tem sem mravljišča izmerila, preverila okolico in vzela vzorec mravljišča, skupaj z nekaj osebki. Mravlje sem nato določala z določevalnim ključem s pomočjo lupe. Mravljišča sem popisovala v jesenskem času ob sončnem vremenu, ko so mravljišča na najvišji razvojni stopnji. Pri tem sem jim izmerila premer, obseg in globino. Tako sem prišla do ugotovitev, kje so mravljišča največja, kje najmanjša in to povezala še z vrsto mravelj. Na območju Velenja in okolice sem popisala 30 mravljišč. Povprečni premer teh mravljišč je bil 77 cm, povprečni obseg pa 168 cm. V vseh mravljiščih sem popisala 6 različnih vrst mravelj. Najpogosteje sem naletela na mravlje vrste Myrmecina graminicola v gozdu in Solenopsis fugax na travniku, najredkejša popisana vrsta pa je Proceratium melinum, ki tudi v Sloveniji spada med redke vrste. Največja mravljišča sem našla v gozdu in robu gozda, najmanjša pa na travnikih. V samem mestu mravljišč sicer nisem našla, je pa dokazano, da bivajo mravlje tudi v naših domovih.

Raziskovalna naloga:
Popis mravljišč v Velenju in okolici
PrenosOgled