Izraba vetrne energije s primerjavo zmogljivosti hitro in počasno vrtečih vetrnic

• Letnik 2011

Izkoriščanje vetra, kot vira energije, je bilo poznano že več tisočletij nazaj. Že pred več kot 5000 leti so Egipčani izkoriščali veter za pogon ladij. Kasneje se je veter uporabljal za pogon mlinov na veter. Ponekod so tovrstne mline uporabljali za črpanje vode. Izum parnega stroja v 18. stoletju je vsaj za sto let zmanjšal pomen vetra kot energijskega vira, hkrati pa tudi zanimanje za njegovo izrabo. Šele zavedanje, da so nekateri viri energije omejeni, je zopet obudilo zanimanje za izrabo vetra. Danes veter s pomočjo vetrnic izkoriščamo predvsem za pridobivanje električne energije. Raziskovalna naloga zajema proučevanje izkoriščanja vetrne energije z vetrnicami. Raziskovala sva, kako je z izkoriščanjem vetrne energije v Sloveniji in kako po svetu. V raziskovalni nalogi sva navedla, kako veter nastane. Opisala sva merilnike vetra in podala nekaj formul s katerimi lahko izračunamo izkoristek in moč vetra na podlagi hitrosti ter višine vetrnice. V nalogi so opisani tudi elementi večjih vetrnic, vrste vetrnic in primerjava izkoristka med njimi. Raziskala pa sva tudi ekološke in ekonomske vidike za postavitev vetrnice. Učinkovitost vetrnice sva preizkusila na konkretnem primeru. Izdelala sva vetrnico, katera je pritrjena direktno na generator električne napetosti. Vetrnica je izdelana tako, da ima možnost spremembe števila elis in se lahko uporablja kot hitro vrteča vetrnica (3 elise), ali pa kot počasi vrteča vetrnica (6 elis). Vetrnico sva preizkušala pri točno določeni hitrosti vetra, ter primerjala učinkovitost obeh izvedb.

Raziskovalna naloga:
Izraba vetrne energije s primerjavo zmogljivosti hitro in počasno vrtečih vetrnic
PrenosOgled