Nabožna znamenja in turizem v občini Dobrna

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


OŠ Dobrna
Rok Rošer
Ivan Voršnik, Lea Sreš

Dobrna leži v celjski pokrajini. Leži na nadmorski višini 357 m in ima okoli 2100 prebivalcev. Občino Dobrna, ki je nastala leta 1998, sestavljajo naselja: Klanc, Lokovina, Vinska Gora, Loka pri Dobrni, Vrba, Zavrh, Parož, Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno. V spisih se ime Dobrna pojavlja tik pred letom 1147 v obliki imena Dobern, drugič se ime pojavlja v obliki Doefer in označuje samo enega kmeta. Že samo ime Toplica izpričuje, da so stari naseljenci dobro vedeli za topli vrelec. Mesto, kjer prihaja vrelec na dan, je bilo močvirnato, s tem v zvezi bi utegnila biti oznaka »Marija na jezeru«, ki so jo uporabljali za dobrnsko cerkev. Samo naselje Dobrna nima večjih pozidav, razen nove šole, telovadnice in nekaj stanovanjskih objektov. Leta 1979 je bil zgrajen hotel Dobrna, popolnoma prenovljen pa je bil leta 2002. Sedanje vodstvo z lastniki ima s toplicami še veliko načrtov, eden izmed večjih je gradnja bazenskega kompleksa in obnova Zdraviliškega doma. Po 600 letih turizma se v zgodovini Term Dobrna piše nov list. Dobrna je postala v slovenskem prostoru ter tudi širše ponovno prepoznavna s kvalitetno ponudbo in storitvami. Poleg naravnih danosti, ki jih imamo v našem kraju, smo lahko ponosni tudi na prelepo cerkev in mnoga nabožna znamenja. Postavili so jih ljudje v zahvalo ali zaobljubo. Kapele v našem kraju so zelo različne. Ene so velike z lepo okrašeno zunanjostjo, druge z lepimi slikami in kipi Marije, spet druge v svoji majhnosti pokažejo vso svojo lepoto. Ljudje živijo s temi znamenji – v mesecu maju se zbirajo ob Marijinih kapelah in pojejo Marijine pesmi, pri nekaterih župnik blagoslavlja živila za veliko noč, spet pri drugih se ljudje pokrižajo in s tem pokažejo spoštovanje. V našem kraju Dobrna najdemo stebrasta znamenja, odprte in zaprte kapelice, hišna znamenja z Marijinim kipom v zidni votlini ter lesene križe. Na začetku II. svetovne vojne je bilo v župniji 23 križev in 21 kapelic. Danes je 20 križev in 15 kapelic. Med drugo svetovno vojno je bila porušena samo ena kapelica in avharistični križ, trije križi in pet kapelic pa je bilo porušenih po vojni. Znana je bila Zlateška kapela, ki je bila porušena leta 1977 zaradi gradnje ceste, ravno tako tudi Grajska in Korenova, porušeni leta 1976. Porušena je bila tudi kapela pri Arliču zaradi regulacije vode in Drevova kapela zaradi gradnje hiš. Čeprav je bilo obljubljeno, da jih bodo po končanih delih ponovno postavili, se to ni zgodilo.