Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
humanistične vede
slovenski jezik
OŠ Polzela
Ina Poteko
Mojca Cestnik
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Zlato priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Zlato priznanje.
Ob opazovanju televizijskih oglasov smo ugotovili, da imajo nekateri nenavadno zgodbo, ki jo mora gledalec sam povezati z oglaševanim. Zanimalo nas je, kako se v oglasu pojavlja preneseni pomen. Opazovali smo preneseni pomen v pribesedilnem in besedilnem delu. V besedilnem delu nas je zanimalo, s katerimi sredstvi se vzpostavlja preneseni pomen. V celotnem oglasu smo opazovali preneseni pomen v zgodbi, predvsem v primerih, ko besedilni in pribesedilni del nista neposredno povezana. Hkrati nas je zanimalo, ali je preneseni pomen učinkovito prepričevalno sredstvo oglaševanja. Postavili smo 4 hipoteze. Poiskali smo 13 televizijskih oglasov in jih analizirali. Anketirali smo 100 učencev 8. in 9. razredov OŠ Polzela. Ko smo analizirali oglase, smo opazovali besedilni del, fabulo, slogan, oglasni motiv, preneseni pomen, povezavo med besedilnim in pribesedilnim delom ter prepričevalna sredstva. Ugotovili smo, da se preneseni pomen pogosteje kot v besedilnem uporablja kot zgodba ali fabula v pribesedilnem delu. Preneseni pomen v zgodbi se je pojavil v vseh analiziranih oglasih, v besedilnem delu pa 7-krat, od tega 2-krat v sloganu. V anketi je 41 % učencev kot najpomembnejše prepričevalno sredstvo v oglasu izbralo zanimivo zgodbo. Anketa je potrdila tudi, da gledalca pritegne zgodba v prenesenem pomenu, saj zahteva njegovo aktivnost, ker vsega ne izve neposredno. Kadar vsebuje oglas zgodbo v prenesenem pomenu, je najpogosteje dvodelen. Zgodba največkrat postane smiselna s sloganom v drugem delu oglasa. Kadar ima oglas zgodbo v prenesenem pomenu, oglaševano večinoma ni razkrito vse do konca oglasa. Povezava med besedilnim in pribesedilnim delom je vzpostavljena na koncu oglasa.
Raziskovalna naloga: