Geološke zanimivosti Šaleške doline

• Letnik 2004

Čeprav je celotna Slovenija geološko zelo zanimiva, so posamezni deli še posebej privlačni in geologi se zanje že dolgo zanimajo. Taka je tudi Šaleška dolina. Brez dvoma je glavni vzrok, da se geologi zanjo zanimajo že toliko desetletij, debela plast premoga, ki je še danes nepogrešljiv energetski vir. Velenjska kadunja je preko štiristo metrov debela serija kontinentalnih plasti, z vmesnimi debelimi plastmi lignita. Kadunja je geološko mlada, saj pripadajo plasti kvartarju. Krovnina je debela okoli 300 metrov, v njej se menjavajo plasti in leče peska in gline. Sicer pa tu nastopajo tudi kamnine triasa, ki gradijo severni del kadunje. Prevladujejo terciarne kamnine, in sicer oligocenske, miocenske in pliocenske starosti. Kadunja je prepredena s prelomi, ki so v njeni podolžni smeri izrazitejši in potekajo malone po vsej njeni dolžini. Ozemlje se ponekod stopničasto pogreza, drugod pa rahlo dviga. Lepo je mogoče ločiti starejše, mlajše in nove tektonske enote. Najpomembnejši je šoštanjski prelom, ki razmejuje triasne in terciarne kamnine. V hidrogeološkem smislu je kadunja močno vodonosna, zlasti na pliocenskem področju, kjer so peski in glina. Sicer pa je področje za to geografsko lego kar močno zakraselo, saj v apnencu nastajajo kraški pojavi. Najlepše in tiste, ki sem jih kljub snežni oddeji lahko prepoznal, so vrtače, prelivni izviri, naravni mostovi. V velenjski okolici so našli nekaj prav zanimivih ostankov nekdanjih živali. Ponosni smo na ostanke mastodonta in tapirja. Prav na zahodnem robu opisovanega področja, kjer Paka preide v ozko sotesko, so nekoč kopali svinčevo in cinkovo rudo. To rudišče je danes opuščeno, zanj pa se geologi še zanimajo. V okolici Šaleške doline nastopajo sedimentne, magmatske, metamorfne in piroklastične kamnine. Zaradi podobnosti in različnosti so zelo privlačne za ogled. Z veseljem sem prehodil več km2 veliko geološko področje ter opisal in slikovno predstavil tisto, kar mislim, da bo zanimivo tudi za pohodnike in sprehajalce.