Popis praproti v Šaleški dolini

• Letnik 2006

Praproti so za nekatere ljudi morda malo manj zanimive, ker nimajo cvetov. A kljub temu jih lahko v gozdovih najdemo v obsežnih sestojih. Spremljajo nas na vsakem koraku. Največ vrst praproti najdemo na vlažnih senčnih rastiščih v gozdu, na gozdnem robu, v soteskah, jarkih, ob slapovih, potokih, cestah oziroma na brežinah cest. Praproti imajo poleg zanimive zgodovine tudi značilen krog razmnoževanja z izmenjavo spolne in nespolne generacije. V starem zemeljskem veku so bile vrste iz skupine praprotnic zelo razširjene, pokrivale so obsežne površine. Zrasle so tako visoko kot današnja drevesa. Na območju Šaleške doline sem izbrala osem različnih lokacij v gozdu in na vsaki lokacij izbrala dve parceli dolgi in široki 25 m. Na izbranih parcelah sem popisala le dve vrsti praproti, in sicer navadno glistovnico in orlovo praprot. Popisi drugih raziskovalcev nam pokažejo, da lahko na območju Šaleške doline najdemo 21 vrst praproti, kar predstavlja 29,6 % vseh vrst praproti v Sloveniji. Na terenu sem določala tudi pokrovnost in združenost praproti na izbranih lokacijah. Pokrovnost praproti je bila največja v gozdu na Konovem in pri Vili Široko, kjer sem ocenila tudi največjo skupno pokrovnost. Najmanjša pokrovnost je bila na območju Podkraja, kjer sta bila tudi najmanjša skupna pokrovnost in največji naklon terena. Največjo združenost praproti sem zasledila v gozdu v Bevčah, ob Velenjskem jezeru in ob Vili Široko, kjer so praproti rasle v manjših skupinah. Tla so najbolj kisla ob Turnu, najbolj bazična pa ob Velenjskem jezeru in ob Vili Široko. Po slikah drugih raziskovalcev sem ugotovila, da se vrste praproti med sabo razlikujejo tudi po oblikah trosišč in obliki trosov. Pri mikroskopiranju trosov navadne glistovnice in orlove praproti sem opazila razlike v obliki, ki so prikazane v rezultatih raziskovalne naloge.