Kontrastna družba

• Letnik 2013

V SSKJ je beseda kontrast opredeljena kot nekaj, kar se v svoji osnovi popolnoma razlikuje od drugega, t. i. nasprotje. V izhodiščnem naslovu je beseda kontrastna uporabljena kot levi ujemalni prilastek in je uporabljen v ekspresivnem oz. čustvenem pomenu besede kot nekaj bistveno drugačnega. Beseda družba, ki skladenjsko predstavlja jedro besedne zveze, pa izraža skupnost ljudi. Z izbranim naslovom bi se lahko poigrali na več načinov; jezikoslovno – neskladje oz. nasprotovanje med pomenom in čustvenim razumevanjem, ali kot sva se midve želeli poigrati z vidika sociologije, in sicer z vzroki in posledicami družbenih nasprotij. Namreč že v osnovnem razumevanju besede družba nam le-ta lahko na ironičen način (čustveno razumevanje) ponuja etično nasprotni definiciji, in sicer SSKJ navaja: 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov in 2. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi. Če lahko torej kontrast opredelimo kot skupnost ljudi in skupina ljudi ter kot celotnost in posameznost, potem si lahko za antonim oz. nasprotje izberemo družbeni odnos med 1. vplivnim in bogatim slojem družbe in med 2. nevplivnim in nebogatim slojem družbe in iz tega izpeljemo primere vpliva in bogastva, ki se vsakodnevno kaže kot nezadovoljstvo druge skupine nad prvo. Najino razmišljanje o kontrastni družbi se je že kmalu potrdilo s protestnimi shodi proti vplivnim ljudem/skupinam na visokih družbenih položajih. Vzrok – neetično in nemoralno delovanje in bogatenje izbranih, (ne)pravna država, posledica – pasivnost in nezadovoljnost državljanov je prerasla v množično ulično aktivnost v obliki protestnih shodov in medijskih pamfletov proti vplivni eliti.

Raziskovalna naloga:
Kontrastna družba
PrenosOgled