Ugotavljanje onesnaženosti zraka ob državnih cestah s pomočjo epifitskih lišajev

• Letnik 2014

Mobilnost človeka je zelo povezana z vozili na motorni pogon. Podatki za Slovenijo kažejo, da je z izgradnjo novih prometnih povezav in zaradi hitrejšega dostopa do oddaljenih lokacij dnevna migracija ljudi bistveno večja, kot je bila pred obdobjem hitre gradnje avtocest. Zaradi tega se je kljub naprednejšim tehnologijam v avtomobilih prispevek prometa k celokupnemu onesnaževanju okolja povečal. Najpomembnejša onesnažila, katerih vir je danes promet, so tako težke kovine (izgorevanje fosilnih goriv, obraba pnevmatik, zavornih ploščic), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH-i) in metil-terc-butil eter (MTBE). V sklopu naloge smo različno obremenjenost območij vzdolž prometnic ugotavljali s pomočjo bioindikatorskih organizmov. In sicer smo izbrali metodo aktivne akumulacijske bioindikacije, pri čemer smo uporabili vrsto epifitskega lišaja - napihnjeno hipogimnijo. Na sedmih različnih odsekih s prometom različno obremenjenih cest smo za obdobje 6-ih mesecev izpostavili steljke lišajev, ki smo jih nabrali skupaj s podlago (vejami smreke) na relativno neonesnaženem območju, na Rogli (referenčno območje). Na vsaki lokaciji smo opravili izpostavitev na dveh različnih oddaljenostih od roba cestišča, in sicer je bil 1. pas izpostavitve neposredno ob robu cestišča, 2. pas pa približno 200 m od roba cestišča. Ugotovili smo, da gostota prometa vpliva na kopičenje težkih kovin in PAH-ov v steljkah lišajev, s čimer zaključujemo, da promet pomembno vpliva na pojavljanje teh onesnažil v okolju. Onesnaženje s PAH-i pa sega na posameznem odseku dalj od roba cestišča, kot to velja za težke kovine, saj so PAH-i lažji in zato potujejo v nižjih plasteh zraka dalj stran od samega vira.

Raziskovalna naloga:
Ugotavljanje onesnaženosti zraka ob državnih cestah s pomočjo epifitskih lišajev
PrenosOgled