Ukradeni otroci

• Letnik 2014

Nekega dne sem se z dedkom pogovarjala o njegovem otroštvu in o drugi svetovni vojni. Povedal mi je, da je bil ukraden otrok. Ti otroci so v času druge svetovne vojne doživeli kruto smrt staršev, bili odpeljani v Nemčijo in razseljeni po različnih taboriščih oz. rejniških družinah. Dedkova zgodba se mi je zdela zanimiva, zato sem jo predstavila svojim vrstnikom. Ugotovila sem, da jim zgodovina ukradenih otrok ni poznana. Porodila se mi je ideja o raziskovalni nalogi, s katero bi zgodovino ukradenih otrok približala svoji generaciji. V septembru 2013 sem se z dedkom odpravila na 71-letnico Društva taboriščnikov/ukradenih otrok, kjer sem o obravnavani temi veliko izvedela med intervjujem s predsednikom društva, dr. Janezom Žmavcem. Novembra sem se s skupino nekdanjih ukradenih otrok odpravila na tradicionalni obisk pokopališča v avstrijski Gradec. Z udeleženci sem opravila več razgovorov, vsak mi je povedal svojo zgodbo. V raziskovalno nalogo sem vključila tudi anketo, na podlagi katere sem želela ugotoviti, koliko posamezne generacije vedo o ukradenih otrocih. Zlagoma se mi je razkrivala tragična zgodba, iz zame časovno oddaljenega obdobja druge svetovne vojne. Vsaka nova informacija, vsako novo dejstvo je poglabljalo mojo čustveno vpletenost, dedkova zgodba je postajala vse bolj moja.  

Raziskovalna naloga:
Ukradeni otroci
PrenosOgled