Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
OŠ Gustava Šiliha
Ajda Praznik, Helena Plazl
Katarina Praznik, Jelka Peterlin
Odkrivali sva usklajenost možnosti in želja, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami v zvezi s preživljanjem prostega časa v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Zanimalo naju je, ali so vključeni v kakšno interesno dejavnost ali društvo, s čim bi se radi ukvarjali v prostem času, kaj jih pri tem ovira, kaj bi si še želeli v zvezi s prostim časom v svojem kraju in ali imajo dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Na osnovi analize anketnega vprašalnika sva ugotovili, da: - petina anketiranih ni vključenih v nobeno interesno dejavnost na šoli; - v prostem času se jih največ ukvarja z dejavnostmi povezanimi z naravo, gibanjem, športom, sprehodi, plavanjem, nato igrajo računalnik in gledajo televizijo; - dobra tretjina anketiranih je vključenih v društva izven šole; - večina otrok meni, da imajo dovolj prostega časa; - radi bi se ukvarjali predvsem s športnimi in kulturnimi dejavnostmi; - menijo, da imajo za opravljanje prostočasnih dejavnosti predvsem zdravstvene in materialne ovire, ali pa v kraju, kjer živijo, ni določene dejavnosti. Ovira so jim tudi starši, ki jim določene dejavnosti ne dovolijo; - zabava je zanje druženje s prijatelji, ples, poslušanje glasbe in disko; - polovica jih v Velenju najbolj pogreša kino in disko za mlade. Otroci s posebnimi potrebami se v prostem času največ ukvarjajo s športnimi aktivnostmi. Prav tako bi si želeli še več različnih športnih, zabavnih in kulturnih dejavnosti. Naloga staršev in družbe je, da posamezniku zagotovi prosti čas kot sredstvo vsestranskega razvoja. Ali v krajih, kjer sva raziskovali, to otrokom s posebnimi potrebami v polni meri omogočajo?