Mikrogravitacija kometov

• Letnik 2016

Vesoljska sonda Rosetta je spomladi leta 2014 ujela svoj cilj, komet 67P. Svet so obšle slike nebesnega telesa, ki izgleda kot sprimek dveh kep. Eden izmed vrhuncev misije je bil spust modula Philae na komet. Philae se je v šibki kometovi gravitaciji večkrat odbil od površja, preden se je pritrdil na podlago. Prvi cilj naloge je z analizo gibanja modula Philae določiti težni pospešek na površju in z njim izračunati maso kometa. Drugi cilj pa je raziskati težnostno polje kometa, ki je telo zelo nenavadne oblike. O gravitaciji teles, ki niso točke ali krogle, v literaturi ne zasledimo podatkov. V ta namen je bilo v nalogi izdelanih več računalniških programov v jeziku C++, ki simulirajo težnost. Preizkušanje programov na težnostnem polju Zemlje je pripeljalo do ocene, da je potrebno vsako dimenzijo telesa razdeliti na vsaj 100 delov, da bo napaka pri izračunu težnega pospeška velikostnega reda 1 %. Analiza rezultatov simulacij pa je pokazala, da se težni pospešek s premiki po površini kometa močno spreminja, da smer težnega pospeška ne kaže vedno proti težišču in da težišče ni točka, kjer bi bil težni pospešek enak nič. Zaradi spreminjanja smeri težnega pospeška sledi sklep, da telo ne pada po premici proti kometu. Za okolico kometa so analize pokazale, da zakon 1/r2 velja na konveksnih delih kometa že od površja naprej, na konkavnih delih pa šele pri večjih oddaljenostih. Analiza gibanja modula Philae je pripeljala do ocene mase kometa, ki se ujema s podatkom, ki ga navaja ESA.