Prehrana rudarskih družin v Šaleški dolini v sredini 20. stoletja

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
humanistične vede
etnologija
OŠ Gustava Šiliha
Jan Jevšnik, Tim Povše
Anita Povše, Suzana Pustinek
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Zlato priznanje.

Od začetka delovanja do sredine 20. stoletja je rudnik lignita v Šaleški dolini zaposloval večinoma lokalno prebivalstvo. Oblikovale so se posebne skupnosti, ki so jim bile med drugim skupne tudi navade prehranjevanja. Z raziskavo sva želela poiskati nekaj receptov jedi, ki so bile značilne za rudarske družine v sredini 20. stoletja. Opravila sva 7 intervjujev z osebami, starimi med 60 in 90 let. Na ta način sva dobila podatke o takratnih prehranjevalnih navadah, o načinu pridobivanja in shranjevanja živil, delno tudi podatke o takratnem življenju ter predvsem recepte jedi, ki so jih imeli takrat pogosto na jedilniku. Zbrala sva 24 receptov za jedi, ki so jih pogosto kuhali v rudarskih družinah. Recepte sva zapisala brez količin sestavin, kot so si jih tudi v preteklosti pripovedovali. Vse zbrane jedi sva skuhala in poskusila. Med njimi sva izbrala 17 jedi, ki so s svojim imenom ali načinom priprave izstopale in jih oblikovala v knjižico. Opravila sva anketo med 82-imi osnovnošolci, s katero sva preverjala poznavanje jedi, ki so jih nekoč pripravljali v rudarskih družinah. Med jedmi, ki jih osnovnošolci še danes poznajo in jih imajo večkrat na jedilnikih, so krompirjeva, korenjeva ter prežgana župa, šnite, miške, flancati in segedinar. Skoraj nihče pa ni poznal ajmohca, funštrca, grenadirmarša, popole, koha, krumpentoča in pipčev. Ohranjanje starih receptov in imen za značilne knapovske jedi se nama zdi zelo pomemben del ohranjanja etnološke dediščine Šaleške doline.