Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
naravoslovne vede
kemija
OŠ Gustava Šiliha
Anja Agrež, Juš Emeršič
Anita Povše, Nina Rozman
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.
Mila že od nekdaj predstavljajo pomembno čistilno sredstvo v osebni higieni. V osnovi mila pridobimo iz maščobe in baze, vendar lahko njihovo sestavo spreminjamo z dodajanem različnih dodatkov (dišave, grobi delci, barvila, zelišča idr.). Pri raziskovalni nalogi sva želela primerjati mila, pripravljena po vročem in hladnem postopku, prav tako pa sva želela primerjati tudi lastnosti mil z različno sestavo. V ta namen sva izdelala 7 različnih mil, ki sva jih primerjala s petimi kupljenimi naravnimi mili. Mila sva pustila zoreti 2 meseca in ob tem redno merila pH. Po končanem zorenju je bil pH vseh mil med 7 in 8. Ugotovila sva, da pH milu s časom zorenja pada, hitrost zorenja pa ni odvisna od sestave mil. Dodatki ne vplivajo na hitrost zorenja. Pri določanju penjenja mil sva ugotovila, da so se najmanj penila mila, ki vsebujejo sončnično olje. Najbolj se je penilo milo, ki je vsebovalo kokosovo in olivno olje. Vendar pa se je to milo tudi najhitreje raztopilo v vodi. Najpočasneje se je raztopilo naravno kupljeno milo z rdečo glino. Dokazala sva, da so doma narejena mila bolj učinkovita kot naravna kupljena mila. Nečistoče z rok so najbolje odstranila mila, narejena iz olivnega in kokosovega olja, ter kupljeno milo, ki je vsebovalo glino. Z doma izdelanimi mili lahko pripravimo kvalitetna naravna trda mila, ki jih nikakor ne moremo primerjati z mili na prodajnih policah. Prednost domačega naravnega mila je popolna kontrola nad sestavinami, dodatki in dišavami.
Raziskovalna naloga: