Vpliv različnih zastirk na rast fižola in graha

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
biotehniške vede
ekologija z varstvom okolja
OŠ Gustava Šiliha
Jaka Grabner
Monika Dobravc
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Bronasto priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.

Poletje. Vroč in nemalokrat deževen letni čas. To pa seveda za rastline pomeni hudo in neuravnoteženo obdobje rasti. Ravno zaradi tega sem se odločil raziskati, kako bi lahko izboljšal zadrževanje vlage v zemlji. Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, katera zastirka je glede na različne parametre najbolj uporabna. Zato sem na polje s fižolom in grahom namestil zastirke iz žagovine, slame, ovčje volne, trave, sekancev in listja. Nato sem si dva meseca beležil podatke o vlažnosti zraka, temperaturi zraka, količini padavin in vlažnosti zemlje pod posamezno zastirko. Za kontrolno polje sem si izbral polje, na katerega nisem namestil nobene zastirke. Na podlagi opravljenih meritev se je izkazalo, da najbolje padavine absorbira zastirka iz slame, najdlje pa vlago v zemlji zadrži zastirka iz sekancev. Po končanem eksperimentalnem obdobju sem zastirke na poljih pustil še dva meseca in spremljal, kako so se razgrajevale. Na podlagi opravljenih meritev, dostopnosti posameznih zastirk, njihove obstojnosti, razgradljivosti ter njihovega vpliva na količino in kvaliteto plodov sem ugotovil, da je najbolj primerna zastirka iz sekancev. Prav tako so se dobro obnesle zastirke iz slame, žagovine in trave.

Raziskovalna naloga:
Vpliv različnih zastirk na rast fižola in graha
PrenosOgled