Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
drugo
mehatronika
ŠCV, Elektro in računalniška šola
Rok Bačovnik
Klemen Hleb, Nino Golčman
Zelo rad si zastavljam izzive. Izzivi so nekaj, kar me vedno drži na robu, da življenje ne postane dolgočasno. Velikokrat poskušam, da izziv na nek način lahko pomaga drugim oz. ga lahko uporabim za pomoč drugim. Letos, ko sem razmišljal, kaj bi naredil za raziskovalno nalogo, sem malo brskal po strani Facebook, da bi dobil kakšen navdih. Kar hitro sem naletel na veliko objav, da so bila ukradena kolesa, našel pa sem tudi kakšno objavo o kraji avtomobila. Začel sem razmišljati, kako bi lahko pomagal takšnim ljudem in prišel na idejo o sledilni napravi. Glavna hipoteza je bila, ali bi lahko to izdelal sam in z minimalnimi stroški. Veliko pomoči pri izdelavi te raziskovalne naloge sem našel na spletu, saj je tam veliko t. i. DIY-projektov, ki se jih ljudje lotijo. Sledilna naprava, ki sem se je sam lotil, vsebuje krmilnik Arduino, ki pa je bil v tretjem letniku del pouka, zato sem že imel nekaj znanja, kako to deluje. Seveda pa sledilna naprava ne deluje sama od sebe oz. samo z Arduinom, ampak sem moral dokupiti nekaj komponent, ki prikazujejo lokacijo in jo hranijo. Kot sem že omenil, sem raziskovalno nalogo začel z iskanjem pravih komponent in z nakupom le-teh. Poiskati sem moral shemo, ki mi je pomagala pri vezavi. Sledilo je pisanje programa, ki je preko krmilnika Arduimo vse poganjal. Eno izmed glavnih vprašanj, ki se je pojavilo med delom je bila natančnost in zanesljivost take naprave, kar sem tudi podrobneje raziskal in odnesel veliko novih znanj.
Raziskovalna naloga: