Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
naravoslovne vede
fizika
OŠ Gustava Šiliha
Zala Rauter, Petja Emeršič
Damijan Vodušek, Gal Oblišar
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.
Mnogi med nami vsako jutro spremljamo vremensko napoved. Zanima nas ali oblačno nebo pomeni dež? Ali bo jutranje sonce trajalo? Ali bo dvigovanje temperature prineslo odjugo, ki bo stopila sneg in led? Ko ljudje slišimo napoved, se odločimo, kako se bomo oblekli in ali bomo vzeli s seboj dežnik ali ne. Vreme spremljamo vsak dan, v časopisih, na radiu, televiziji... Je zelo nepredvidljiv naravni pojav, saj tudi če napoved kaže, da bo dan sončen se lahko v hipu spremeni. Ampak, koliko te napovedi držijo? Z najino raziskovalno nalogo sva hoteli ugotoviti, kako točne so vremenske napovedi. V raziskovalni nalogi sva spremljali odstopanja izmerjenih vrednosti temperature zraka, oblačnosti in padavin od napovedi v različnih časovnih intervalih. Podatke o napovedih in izmerjenih vrednosti izbranih spremenljivk sva pridobili na Uradu za meteorologijo in hidrologijo Agencije Republike Slovenije za okolje. Te podatke sva kasneje računalniško obdelali in podrobneje razložili v nalogi. Po obdelavi in analizi podatkov sva prišli do ugotovitve, da so napovedi bolj ali manj natančne. Spoznali sva, da v povprečju bližja kot je napoved, natančnejša je, vendar se z oddaljenostjo napovedi napaka v napovedi povečuje. Z nalogo ugotavljava, da je spremljanje dolgoročnih vremenskih napovedi v naših geografskih širinah ni zanesljivo, saj sva dokazali, da so odstopanja zelo velika in se vreme v daljšem časovnem obdobju lahko bistveno spremeni od napovedi.
Raziskovalna naloga: