Čar pisma

• Letnik 2003

Ljudje smo bitja, ki potrebujemo bližino sočloveka. Eden od načinov sporazumevanja, ki omogoča povezavo z ljubljeno osebo, s prijateljem, s sorodnikom, je pismo. Opevano v pesmih pesnikov, prikazano kot motiv na slikah slavnih slikarjev, opisano v mnogih proznih delih kot tisti usodni trenutek, ki povzroči preobrat ali pa stopnjuje napetost dogajanja. Vsako pismo nosi v sebi neko sporočilo. Uradna in čustveno neobarvana so sporočila uradnih in poslovnih pisem. Osebna pisma pa so polna občutij in čustev sporočevalca. Naslovnik ga v teh pismih začuti, spozna njegov tok misli in način tvorjenja povedi; to še posebej velja, če je pismo napisano lastnoročno. Osebno pismo, ki močno povezuje, je ljubezensko pismo. Misli se prepletajo v niti in nitke. Drobne in krhke tvorijo lepe besede, še lepše stavke in najlepše povedi tega sveta. Sodobni čas nam narekuje vse hitrejši tempo življenja. Povezavo ali stik s človekom, ki ni v neposredni bližini, vzpostavimo najhitreje prek računalnika in telefona, v zadnjem času predvsem mobilnega. Tudi z mojimi vrstniki vzpostavljamo stike predvsem s sporočili po mobilnem telefonu. Pisem ne pišemo tako pogosto, kot so jih generacije mojih staršev in starih staršev v času svoje mladosti. Kljub temu pa ob prejemu osebnega pisma tudi mi, mladi, doživljamo toplino čustev, kot so veselje, sreča, zaupanje, upanje, pozornost ... Pisem, takšnih osebnih, je res vedno manj, toda svojega čara niso izgubila. Saj veste, zaradi tistih krhkih niti in nitk.