Spoznajmo svet babic in dedkov

• Letnik 2003

Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, staro zlatnino, stare knjige in slike, toda popolnoma smo pozabili, da so tu stari ljudje lepi. (Lin Jutang) Ne samo lepi, kot govori zgornja misel, ampak tudi … Srečo imam, da živim v družini, s katero živi tudi stara mama, ki jo imam zelo rada. Prepričana sem, da je tudi njeno življenje lepše, ker živi z nami. V nalogi predstavljam obdobje, ki ga preživljajo naše babice in dedki. Spoznala sem, da je preživljanje tega obdobja odvisno od okolja, v katerem živijo starejši, in od njih samih. To so mi povedali v intervjujih ali pa sem razbrala iz ankete, ki so jo izpolnjevali vrstniki iz moje osnovne šole in OŠ Gustava Šiliha iz Velenja. Mladi imamo stare starše neizmerno radi, ker so nas marsičesa naučili, zlasti pa zaradi velike ljubezni, ki nam jo izkazujejo. Mladi jih spoštujemo in jih imamo radi. Večina naših dedkov in babic iz vasi živi pri sorodnikih, v mestu pa živijo sami. Moji vrstniki tako na vasi kot v mestu ne želijo, da bi njihovi stari starši preživeli starost v domu ostarelih. Bila sem presenečena nad izpovedmi starih ljudi, ki živijo v domu, saj se moja hipoteza, da bi se ti ljudje v domačem okolju počutili bolje, ni potrdila. Sami pripovedujejo, da se v domu ostarelih počutijo prijetno, predvsem pa niso osamljeni, kot so bili doma. Z raziskavo sem ugotovila, da mladi poznamo svet svojih babic in dedkov, da z njimi preživimo veliko časa, poslušamo njihove pripovedi, jim zaupamo svoje stiske, predvsem pa radi sprejemamo njihovo toplino, ljubezen in seveda tudi darila. Starost? Kje je še to! Daleč? Niti ne.