Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
biotehniške vede
ekologija z varstvom okolja
OŠ Gustava Šiliha
Kaja Kovačič, Petra Janković
Suzana Pustinek, Anita Povše
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.
Uporaba zaščitnih mask za enkratno uporabo se je v času pojavljanja novega koronavirusa močno razširila tudi v širši populaciji. Kot posledica množične uporabe se je v naravi pojavila nova vrsta odpadka. Na tržišču je mnogo mask za enkratno uporaba, midve pa sva se v najini raziskavi osredotočili na klasične troslojne kirurške maske. Z opazovanjem uporabnikov mask sva ugotovili, da 66,5 % ljudi nosi troslojne kirurške maske. Intervjuvanci so nama povedali, da uporabljajo tako pralne, kot tudi maske za enkratno uporabo, odvisno od prostora, kjer masko uporabljajo. Preverili sva število odvrženih mask na sprehajalnih površinah in v zgoščenem naselju ter ugotovili, da se njihovo število na preiskovanih površinah ne razlikuje. Osnovno vprašanje najine raziskave je bilo, kako se troslojne kirurške maske razgradijo v naravi. V ta namen sva preverjali razgradnjo teh mask na vrtu, kompostu, v gozdu, masko sva izpostavili tudi trenutnim vremenskih pogojem (obesili sva jo na žleb). Prav tako sva razgradnjo mask opazovali tudi v vodovodni in slani vodi, ter v vodi iz mlake. Stopnjo razgradnje mask sva ovrednotili štirikrat in sicer po 4-ih, 8-ih, 12-ih in 16-ih tednih. Najhitreje so se maske začele razkrajati v kompostu. Najbolj so se razgradile v slani vodi. Najino mnenje je, da je iz ekološkega vidika primernejša uporabe mask za večkratno uporabo, saj so kirurške maske slabo razgradljive. Hkrati predstavljajo kirurške maske tudi novo vrsto odpadka, katerega delež ni zanemarljiv.
Raziskovalna naloga: