S kakšno samopodobo otroci vstopajo v jutrišnji dan?

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
Nazaj
družboslovne vede
psihologija
OŠ Livada
Taja Pipan
Nataša Kotnik, Maja Zakošek Pipan
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Zlato priznanje.

Šola in šolske obveznosti skupaj z odraščanjem vplivajo na samopodobo otrok in mladostnikov, ta pa se tekom življenja tudi spreminja. V raziskavi sem primerjala samopodobo učencev razredne in predmetne stopnje ter deklet in fantov, preučevala vpliv starševske vzgoje na samopodobo in ugotavljala razlike med velenjskimi šolami. V teoretičnem delu raziskave sem pregledala literaturo in povzela pomembnejše raziskave o samopodobi otrok. Praktični del raziskave je temeljil na vprašalniku, ki so ga izpolnili učenci velenjskih osnovnih šol. Otroci so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer na učence četrtega in petega razreda ter učence osmega in devetega razreda. V raziskavi sem ugotovila, da ima večina velenjskih osnovnošolcev zdravo samopodobo. Učenci razredne stopnje so imeli v primerjavi z učenci predmetne stopnje boljšo samopodobo, razlika pa je bila predvsem med mlajšimi dekleti in najstnicami. Na samopodobo vpliva tudi starševska vzgoja. Najnižjo samopodobo imajo otroci s strogo vzgojo, sledijo jim otroci z anarhičnim tipom vzgoje, najboljšo samopodobo pa imajo otroci z demokratičnim tipom vzgoje. Razlike v samopodobi otrok obstajajo tudi med različnimi šolami v Velenju. Čeprav imajo otroci v Velenju načeloma dobro samopodobo, se ta v obdobju najstništva nekoliko zniža. Nujno je, da se mladostniki poučimo o pomenu zdrave samopodobe in kako lahko nanjo pozitivno vplivamo, saj bomo le tako manj dovzetni za negativne vplive okolice.