Elektronsko bančništvo

• Letnik 2003

Namen moje raziskave je bilo ugotoviti, kaj vse ponuja elektronsko bančništvo, spoznati prednosti, njegove slabosti in mnenja uporabnikov in ali bo ta način poslovanja zaživel med Slovenci, kakšne so njegove perspektive in razsežnosti. Podatke sem pridobila s pomočjo ankete, intervjujev, literature in interneta. Anketni vzorec je vseboval 100 anketirancev, 50 moških in 50 žensk, starih več kot 18 let. Iz ankete je razbrati, da je večina oziroma okoli 90 % ljudi že slišala za elektronsko bančništvo. Polovica anketirancev meni, da za ta način poslovanja ni dovolj reklame, verjetno je vzrok tega tudi, da je samo 30 % anketirancev uporabnikov elektronskega bančništva. Večina anketiranih uporabnikov se je odločila za E-poslovanje z banko zaradi hitre in preproste uporabe. 60 % anketirancev meni, da se bo elektronsko bančništvo v Sloveniji uveljavilo. Menim, da je rezultat ankete takšen zaradi: • kratkega obdobja elektronskega poslovanja v Sloveniji, • nepoznavanja tega poslovanja, • premajhnega števila računalnikov v gospodinjstvih, • redke uporabe interneta zaradi predragih storitev, • informacijske družbe, ki je v Sloveniji še v fazi začetnega razvoja. Pri raziskavi so mi pomagale tudi različne banke, kjer sem smela intervjuvati vodilne bančne uslužbence. Polovica bank je svojim komitentom ponudila to poslovanje preko računalnika pred več kot tremi leti. Najpogosteje njihove stranke uporabljajo E-bančništvo zaradi hitrega pregleda stanja na transakcijskem računu in plačevanja računov. Iz intervjuja je razvidno, da tudi sami uslužbenci menijo, da je reklame premalo oziroma da njihove stranke niso dovolj seznanjene z delovanjem elektronskega bančništva, zato večina bank namerava v bližnji prihodnosti narediti še več na tem področju, in sicer z: • več reklamami, • izobraževanjem delavcev in uporabnikov elektronskega poslovanja, • lažjo uporabo in razumevanjem samega programa. Namen moje raziskave je bilo ugotoviti, kaj vse ponuja elektronsko bančništvo, spoznati prednosti, njegove slabosti in mnenja uporabnikov in ali bo ta način poslovanja zaživel med Slovenci, kakšne so njegove perspektive in razsežnosti. Podatke sem pridobila s pomočjo ankete, intervjujev, literature in interneta. Anketni vzorec je vseboval 100 anketirancev, 50 moških in 50 žensk, starih več kot 18 let. Iz ankete je razbrati, da je večina oziroma okoli 90 % ljudi že slišala za elektronsko bančništvo. Polovica anketirancev meni, da za ta način poslovanja ni dovolj reklame, verjetno je vzrok tega tudi, da je samo 30 % anketirancev uporabnikov elektronskega bančništva. Večina anketiranih uporabnikov se je odločila za E-poslovanje z banko zaradi hitre in preproste uporabe. 60 % anketirancev meni, da se bo elektronsko bančništvo v Sloveniji uveljavilo. Menim, da je rezultat ankete takšen zaradi: • kratkega obdobja elektronskega poslovanja v Sloveniji, • nepoznavanja tega poslovanja, • premajhnega števila računalnikov v gospodinjstvih, • redke uporabe interneta zaradi predragih storitev, • informacijske družbe, ki je v Sloveniji še v fazi začetnega razvoja. Pri raziskavi so mi pomagale tudi različne banke, kjer sem smela intervjuvati vodilne bančne uslužbence. Polovica bank je svojim komitentom ponudila to poslovanje preko računalnika pred več kot tremi leti. Najpogosteje njihove stranke uporabljajo E-bančništvo zaradi hitrega pregleda stanja na transakcijskem računu in plačevanja računov. Iz intervjuja je razvidno, da tudi sami uslužbenci menijo, da je reklame premalo oziroma da njihove stranke niso dovolj seznanjene z delovanjem elektronskega bančništva, zato večina bank namerava v bližnji prihodnosti narediti še več na tem področju, in sicer z: • več reklamami, • izobraževanjem delavcev in uporabnikov elektronskega poslovanja, • lažjo uporabo in razumevanjem samega programa.