Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nagrade:
tehniške vede
arhitektura
OŠ Mihe Pintarja Toleda
Zarja Kukovec, Hana Tratnik
Jožica Apšner
Naloga je prejela na regijskem tekmovanju Srebrno priznanje.
Naloga je prejela na državnem tekmovanju Srebrno priznanje.
Ko sva s starši hodili po Sloveniji, sva ugotovili, da je v zadnjem obdobju močno poraslo število glampingov. V raziskavi naju je zanimalo, kaj je dodana vrednost tovrstnega načina preživljanja prostega časa. Želeli sva dobiti odgovor na vprašanje, ali je objekt tisti, zaradi katerega so ljudje pripravljeni odšteti več denarja, ali dajejo prednost naravi. Osredotočali sva se na ugotovitve, kaj sploh je glamuroznega pri glampingu, saj se med ponudbami pojavlja vse več takih, kjer gostje nimajo več zasebnosti, zneski so pa izjemno visoki. S pomočjo številnih ogledov, intervjujev, pogovorov z gosti, spletnih anket sva ugotovili, da ne gre le za modno muho, saj je povpraševanje po tovrstni obliki že kar nekaj časa izjemno visoko. Ponudniki bi se morali zavedati, da gostom največ pomeni udobje, ki ga povezujejo z zasebnostjo in mirom, ter narava, ki je neprecenljiva. Za tovrstno obliko se odločajo večinoma tujci, ki se soočajo s hitrim načinom življenja. Slovenci smo narod, ki smo na nek način še trdno povezani z naravo, zato zaenkrat še nismo pripravljeni odšteti več denarja za udobno bivanje v naravi. Pri pregledu glampingov sva opazili, da ne moremo pri vseh objektih razmišljati kot o trajnostni rešitvi, saj ne dajejo prednosti naravnim materialom, čeprav je to uporabnikom zelo pomembno. Morda bi se vsi morali vprašati, kaj bo ostalo od objektov čez nekaj let. Bo to spet še en odpadek ali morda objekt, ki bo ekološko razgradljiv oziroma uporaben na drugačen način?
Raziskovalna naloga: