Vključevanje alelopatije v aktualne okoljske izzive

• Letnik 2023

Pojav medsebojnega vpliva rastlin so raziskovale že najstarejše civilizacije. Zgodnji znanstveniki so opazovali vpliv rastlin in iskali splošne zakonitosti, zaradi katerih rastline vplivajo na rast druga druge. Ugibanja so bila pojasnjena šele v dvajsetem stoletju, ko je bilo definirano novo področje – alelopatija. Na tem področju obstaja veliko neznank, pojav alelopatije pa se povezuje zlasti z zaviralnim vplivom alelokemikalij, čeprav lahko imajo rastline tudi stimulativne učinke na rast, ki so prav tako pomembni v kmetijstvu. Alelopatske rastline imajo ogromen potencial tudi kot bioherbicidi v boju proti invazivnim vrstam in plevelom v smislu zmanjševanja negativnih vplivov kemikalij na okolje. V najini raziskovalni nalogi sva se tako lotila proučevanja alelopatskega vpliva vodnih ekstraktov enajstih alelopatskih rastlinskih vrst na kalitev semen in rast koreninic bele gorčice (Sinapis alba) in pelinolistne žvrklje (Ambrosia artemisiifolia). Rezultati kažejo izjemno zaviralno moč izbranih rastlinskih vrst na zaviranje kalitve semen in dolžine koreninic. Izmed vseh testiranih vrst na kalitev semen in dolžino koreninic bele gorčice najbolj zaviralno delujeta hmelj in sivka, ki delujeta strogo zaviralno pri vseh koncentracijah. Ugotovitve kažejo, da se pri vseh rastlinskih vrstah zaviralna moč povečuje z večanjem koncentracije vodnih ekstraktov. Analiza rezultatov je pokazala tudi, da so zaviralni vplivi večji pri semenih bele gorčice kot pri semenih pelinolistne žvrklje.

Raziskovalna naloga:
Vključevanje alelopatije v aktualne okoljske izzive
PrenosOgled