Življenje po petinšestdesetem

• Letnik 2006

V vseh razvitih državah se življenjska doba ljudi podaljšuje, zaradi česar se povečuje število starejših. V vedah o staranju velja, da se starost prične po dopolnjenem petinšestdesetem letu. Tudi v Mestni občini Velenje se število starejših hitro povečuje, po predvidevanjih pa se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Zato je smiselno, da o življenju starejših zvemo več in pričnemo čim prej reševati probleme, ki so posledice naraščanja te populacije. V raziskavo sem zajela 121 ali skoraj 3,5 % starejših prebivalcev Velenja. Z anketnim vprašalnikom sem raziskovala, kako živijo, kaj jih skrbi, kaj veseli, česa si želijo … V raziskavo so se vključili učenci osnovnih šol Mihe Pintarja Toleda, Gorice in Antona Aškerca, ki so vprašalnike vročili svojim starejšim sorodnikom, podatke so mi pomagali zbirati v Društvu upokojencev Velenje in Društvu za tretje življenjsko obdobje, poseben anketni vprašalnik pa so izpolnili tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Osnovni zaključki naloge so: - starejši krajani imajo mnoga znanja in izkušnje, ki bi jih lahko koristno uporabile mlajše generacije; - v naši družbi je za starejše kar dobro poskrbljeno, vendar bi lahko zanje naredili še marsikaj; želijo si na primer več nočnega miru, rednih zdravstvenih pregledov na domu, pomoči pri opravilih, ki jih sami ne zmorejo, in podobno…; - storiti moramo več za tiste krajane, ki živijo sami, potrebovali pa bi tudi nov dom za varstvo odraslih. Naloga obsega preko štirideset strani in razkriva mnoge probleme starejših, za katere sem v zaključku predlagala rešitve. Verjamem, da sem z nalogo izgradila prvi temelj za prav poseben most med mlajšo in starejšo generacijo, most, po katerem se bomo lahko sprehodili v prihodnost, v pokrajino, ki jo bomo nekoč videli in doživljali tudi sami.