Hrana ni za v smeti - zavržena hrana na OŠ Šalek

• Letnik 2024

V svoji nalogi sem raziskovala zavrženo hrano na Osnovni šoli Šalek. Zavržena hrana danes predstavlja veliko težavo, saj jo v razvitem svetu mečemo stran, medtem ko v državah tretjega sveta mnogi ljudje trpijo za pomanjkanjem hrane in posledično podhranjenostjo. Najprej sem pregledala literaturo o zavrženi hrani, ki je kar obsežna. Ugotovila sem, da se količine zavržene hrane v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko zmanjšujejo, kar je dobro. V nalogo sem vključila tudi zakonodajo o šolski prehrani in smernice za šolsko prehrano. Z raziskovalnim delom sem ugotovila, da učenci ne zaužijejo vse šolske malice. Ostajajo predvsem kruh, mlečni izdelki in sadje. Meso pri malici ne ostaja. Pri šolski malici ostajajo večje količine živil (sadje), ki se lahko ponovno uporabijo. Podobno je tudi pri šolskem kosilu, vendar so tam količine zavrženih živil manjše, saj učenec lahko izbere le del kosila in ga potem zaužije v celoti. Opravila sem tudi intervju z vodjo šolske prehrane in vodjo šolske kuhinje ter dobila vpogled v njuno delo. Naša šola je vključena v evropski projekt Shema šolskega sadja, zelenjave in mleka ter vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Menim, da je zavrženi hrani potrebno posvetiti več pozornosti, saj živimo v času, ko se dostopnost zdrave hrane spreminja in marsikdo že danes s premislekom kupuje živila. Raziskovalno delo bi v prihodnje lahko razširila tudi na prehrano dijakov, saj mislim, da bi tovrstna raziskava pokazala, koliko hrane zavržejo.