Šaleška geološka pot, 5. del

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


Univerza v Ljubljani
Tadej Vodušek
Mateja Klemenčič

Raziskovalna naloga je zadnji del geološkega opisa Šaleške planinske poti. Cilj vseh raziskovanj je izdelati še geološki vodnik po Šaleški planinski poti, ki pa zaradi študijskih obveznosti še ni dosegljiv. Opraviti sem moral veliko terenskega dela, na katerega se mora geolog odpraviti s primerno opremo (geološko kladivo, geografske in geološke karte, geološki kompas, kemične reagente za določanje kamnin, terenski dnevnik, fotoaparat in seveda nahrbtnik, kjer do konca dneva malico zamenjajo zanimivi in skrivnostni vzorci kamnin) in geološkim znanjem. Kako beremo zgodovino terena? Kamnine so kot listi v knjigi. Popisani z dogajanji izpred nekaj milijonov let do danes. Tektonika priča o hudih silah, ki so trle kamnine, fosili pripovedujejo zgodbo o okolju, kjer so včasih prebivali, orudenja pa o najbolj kompleksnih dogajanjih v naravi. Orudenja z minerali srečamo v kamnini izjemoma, saj zahtevajo minerali za svojo rast izjemno natančne pogoje: ravno pravo temperaturo in tlak ter mineralno snov, ki omogoča kristalizacijo rudnih mineralov. Območje Lepe Njive in Periadriatskehga lineamenta so raziskovali v preteklosti številni geologi. Velik geološki izziv je še vedno Periadriatski lineament, tektonski stik med današnjo Evroazijsko in Afriško ploščo. Želim, da se prav meni nasmehne sreča, da naletim na strukturo, prelom, kamnino, fosile ali drug geološki dokaz, ki bo podkrepil teorijo o dogajanjih na Jadranski plošči, ki vztrajno tišči proti severu in se počasi, vrti v obratni smeri urinega kazalca. Želim tudi, da bi bil eden izmed raziskovalcev, ki bodo prispevali k razpletu dogajanj na naši Zemlji v preteklosti in opozarjali obiskovalce narave na svojevrstno naravno okrasje.