Vpliv DMSO na vedenje, fiziologijo in morfologijo vrtinčarjev

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj
biotehniške vede
biologija
ŠCV, Gimnazija
Lara Grudnik Pritržnik, Andraž Železnik
Klavdija Jug

Planariji so družina ploskih črvov z odličnimi regeneracijskimi sposobnostmi. Zaradi tkiv, homolognih človeškim, so pogosto uporabljeni v toksikologiji in biomedicini. Dimetil sulfoksid (DMSO) je kemikalija, ki se pogosto uporablja v kriokonzervaciji in občasno v zdravstvu, v laboratoriju pa se uporablja tudi kot topilo za zdravila, netopna v vodi, ali kot prenašalec zdravil v telo. Vplivi na vedenje in nekateri vplivi na fiziologijo DMSO so že znani, vendar so slabo raziskani. Mehanizmi, s katerimi DMSO vpliva na organizme, pa so večinoma neznani. Ker je za izboljšavo kriokonzervacije glavna ovira ravno toksičnost DMSO, sva se odločila le-to bolj podrobno raziskati z uporabo vrtinčarjev vrste Polycelis felina. Osebke sva izpostavila različnim koncentracijam DMSO za različna časovna obdobja. Z opazovanjem osebkov in preizkušanjem njihove odzivnosti sva ugotovila, da DMSO vpliva na vedenje vrtinčarjev. Zmanjša njihovo odzivnost na mehanske dražljaje in inhibira gibanje. DMSO povzroča tudi nekatere morfološke in fiziološke spremembe, kot so sprememba barve in poškodbe povrhnjice. To sva ugotovila z opazovanjem osebkov po dolgotrajni izpostavitvi DMSO (24h) pri nižjih koncentracijah (pod LD50) in kratkotrajni izpostavitvi pri višjih koncentracijah. V eksperimentu sva dokazala, da je lahko DMSO za vrtinčarje tudi smrten.