Zakaj je včasih težko biti najstnik?

• Letnik 2002

Že v 7. razredu sem razmišljala, da je nam, najstnikom, včasih težko. Seveda smo se o tem dosti pogovarjali tudi v razredu in med prijatelji. Zato sem v 8. razredu sklenila raziskati to področje in ugotoviti, zakaj je tako. Želela sem napisati drugačno raziskovalno nalogo, ki bi razpravljala o nečem brez pravil, brez enačb, brez formul – o najstništvu. Želela sem, da temelji na moji domišljiji, »potuje« po prosti poti in da je raziskava napisana iz mojega, najstniškega srca, ne pa, da je to ideja učiteljev. Metode, ki sem jih uporabljala, so razširjena anketa in intervju, pogovori s sošolci in strokovnjakinjo – psihologinjo. Z njo sva med pogovorom prišli do čudovitega zaključka, ki sva ga oblikovali v tole besedilo: »Najstnikom, staršem in učiteljem bi želela sporočiti, da so v tem obdobju najbolj pomembni odnosi med vrstniki in da jih je zato potrebno vzpodbujati in negovati. Torej je potrebno, da se mladi čim več družijo, pogovarjajo, se poslušajo, primerjajo in včasih tudi tekmujejo. Pomembno je, da pri tem čutijo zadovoljstvo in se dobro počutijo.« Pomemben se mi je zdel predvsem podatek, da je 50 % najstnikom težko zaradi problemov šoli. Tu sem prišla do dveh spoznanj: 1. Učitelji naučijo premalo in slabo. 2. Učitelji skušajo naučiti preveč. In tu nastanejo problemi. Ubogi učitelji dirjajo skozi snov kot dirkalni konji, v stalnem pomanjkanju časa skušajo učence naučiti neverjetnih količin novega. Učenci pa se vedemo kot hard diski – skušamo si zapolniti vso to goro znanja, ki pa ga ob pomanjkanju časa za utrjevanje reduciramo zgolj v informacijo. To in še veliko zanimivega pa boste lahko bolj podrobno našli v sami raziskovalni nalogi, za katero jamčim, da jo lahko preberete brez tveganja in stranskih učinkov, saj je polna energije in želje po raziskovanju nečesa nedorečenega – najstništva.