Mortaliteta beloprsnega ježa (Erinaceus concolor Martin) na cestah mesta Velenje

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


OŠ Gustava Šiliha
Mirjam Turner, Tjaša Zajc
Anita Malovšek

Mnoge živali so danes pogosto žrtve cestnega prometa. Odločili sva se, da ugotoviva, koliko beloprsih ježev (Erinaceus concolor) vsako leto pogine na cestah v mestu Velenje, ker jih povozijo avtomobili. Postavili sva meje raziskovalnega območja, v katerem sva vsaj enkrat tedensko popisovali povožene ježe. Ceste sva pregledovali peš, nekatere v avtom, v lepem vremenu pa tudi s kolesom. Ker sva želeli dobiti čim bolj natančne podatke, sva opravili tudi anketo med učenci naše šole, ki so z odgovori dali podatke o opaženih ali povoženih ježih. Za leto 1999 so nama podatke odstopili člani biološkega krožka. Nekateri rezultati najine raziskave se ujemajo z delovnimi hipotezami, nekateri pa ne. Odstopanje se je pojavilo predvsem pri predvidevanjih glede odstotka povoženih ježev, saj sva dobili nižji odstotek (4 %), kot sva pričakovali (10 – 15 %). Ugotovili sva, da ježem najbolj ustreza grmovje, saj se tam lahko skrijejo in najdejo tudi dovolj hrane. Prvi ježi so se pojavili že v mesecu marcu, zadnje ježe pa sva zabeležili oktobra, kar je v skladu z najinimi pričakovanji. Glede na opazovanja lahko trdiva, da so ježi najbolj aktivni v poletnem času in v septembru, ko imajo drugo leglo ali pa si iščejo zalogo hrane za zimsko spanje – hibernacijo. V mestih ježi nimajo naravnih sovražnikov (npr. jazbec, velika uharica, lisica …), zato se zaradi predatorjev njihove populacije ne zmanjšujejo, zmanjšujejo pa se zaradi mortalitete na cestah. Glede na dobljene rezultate lahko zaključiva, da cestni promet v Velenju bistveno ne ogroža populacije ježev.