Mokra kultura

Področje:
Tema:
Šola:
Avtorji:
Mentorji:
Nazaj


OŠ Bibe Röcka Šoštanj
Urška Verbič
Boris Plamberger

Z besedo mokra kultura (wet cultures) strokovnjaki poimenujejo narode, ki imajo do alkohola izrazito pozitiven odnos in zelo malo omejitev glede rabe. Ker Slovenijo prištevajo med mokre kulture, sem želela z raziskovalno nalogo ugotoviti stopnjo naklonjenosti, nenaklonjenosti ali celo popustljivosti naše države do alkohola. Odnos do alkohola sem proučevala na osnovi našega ljudskega izročila, trenutno veljavne zakonodaje in pogostosti oglaševanja alkohola v medijih. Pri ljudskem izročili me je zanimala prisotnost vinskih svetnikov in zavetnikov v cerkvah šoštanjske občine ter poznavanje ljudskih šeg, navad in običajev, povezanih s praznovanjem godov vinskih svetnikov in zavetnikov. Analizirala sem vsebine slovenskih narodnih pesmi o vinu in vinski trti ter vsebine slovenskih rekov in pregovorov o vinu ter ugotavljala deleže vinu naklonjenih in nenaklonjenih pesmi, pregovorov in rekov. Spremljala sem pogostost člankov o alkoholu v dnevniku Delo, ki sem jih analizirala po vsebini, ter pogostost objave televizijskih in časopisnih reklam dveh največjih slovenskih pivovarn. Rezultati šestmesečnega spremljanja kažejo, da je delež reklam in alkoholu naklonjenih člankov bistveno višji od števila člankov ali reklam, ki bi opozarjali na škodljive posledice prekomernega pitja alkohola. Za potrebe raziskovalne naloge sem anketirala osmošolce obeh šoštanjskih osnovnih šol ter primerjala asociativne zveze na besedo alkohol med osmošolci in četrtošolci naše šole. Ugotovila sem, da anketiranci zelo dobro poznajo televizijske in časopisne oglase slovenskih pivovarn, da sta v neposredni bližini obeh šoštanjskih osnovnih šol gostinska lokala, kamor fantje in dekleta pogosto zaidejo, ter da osmošolsci poznajo šege in navade ter ljudske pesmi, povezane z vinom in vinsko trto. Osmošolci so potrdili hipotezo, da je naša zakonodaja, ki se nanaša na alkohol, premalo stroga in preveč ohlapna ter da se ne upošteva dosledno. Arabski kemik Al-Jarib ibn Haijan, ki je 700 let pred našim štetjem po naključju odkril alkohol, ko je želel zvariti napoj, ki bi ohranjal večno mladost, ni mogel slutiti, da bo po začetni sreči ta tekočina prinašala strašno bedo in trpljenje milijonom ljudi po svetu. Brez njegovega odkritja bi tudi ne mogli govoriti o mokrih kulturah, prav tako nas z ekranov ali časopisov ne bi pritegnili razkošni reklamni oglasi pivovarn in tudi naše ljudsko izročilo bi bilo bolj skromno. Imeli pa bi mnogo več srečnih družin in posameznikov, manj prometnih nesreč in več zdravih ljudi. Imeli bi neprecenljivo bogastvo.